Iskanje


Označeno z Digitalni dokazi x Ψηφιακή υγιεινή x Υποστήριξη x Reputacija x

Seznam strežniških napak

V primeru nedelovanja vašega spletišča oziroma posameznih spletnih strani se lahko srečate z večimi različnimi sporočili napak . Sporočila napak se izpisujejo s številkami, tip napake pa lahko ugotovite po prvi številki: 1xx: Informacijske, 2xx:Uspešno izveden ukaz, 3xx:Preusmeritev, 4xx:Napaka pri odjemalcu, 5xx:Napaka na strežniku.

Napake odjemalca (400-499) in strežnika (500-599) so zelo pogoste in zahtevajo pogosto osveževanje spletne strani v brskalniku po spreminjanju strežniških nastavitev. Hkrati vam svetujemo pregled strežniških dnevnikov za več podrobnosti o napaki.

DigitalOcean

vam nudi seznam pogostih odjemalniških in strežniških napak s pojasnili nastanka in razlago postopka reševanja posamezne napake.

Napaka Strežnik Digitalni dokazi Spletišče

Zaprosite za strežniške dnevnike

Pri ugotavljanju morebitnih napak na spletišču vam bodo v veliko pomoč strežniški dnevniki. Strežniški dnevniki so besedilne datoteke, v katerih se shranjujejo spremembe in informacije o delovanju strežnika. V dnevnikih so zapisane IP številke [IP-ADDRESS] in identiteta naprav, ki dostopajo do strežnika, čas in datum dostopa ter druge informacije, ki so ključnega pomena pri analizi kibernetskih napadov.

Strežniške dnevnike lahko od administratorja strežnika oziroma tehničnega oddelka zahtevate za določeno obdobje.

Prijava kaznivega dejanja

Ko imate enkrat dostop do strežniških dnevnikov, iz katerih je razvidno, da ste utrpeli kibernetski napad (kot je na primer nepooblaščen dostop), lahko na policiji prijavite kaznivo dejanje .


V prijavi bodite pozorni na natančen opis dogodkov med kibernetskim napadom (kaj se je dogajalo s spletiščem, kako so si dogodki sledili), priložite ji tudi sistemske dnevnike in druga gradiva, ki bi lahko pomagala pri ugotavljanju krivca (posnetki zaslona).

Napaka Strežnik Digitalni dokazi Spletišče IP naslov Gostovanje

Prijava kaznivega dejanja

Ko imate enkrat dostop do strežniških dnevnikov, iz katerih je razvidno, da ste utrpeli kibernetski napad (kot je na primer nepooblaščen dostop), lahko na policiji prijavite kaznivo dejanje .


V prijavi bodite pozorni na natančen opis dogodkov med kibernetskim napadom (kaj se je dogajalo s spletiščem, kako so si dogodki sledili), priložite ji tudi sistemske dnevnike in druga gradiva, ki bi lahko pomagala pri ugotavljanju krivca (posnetki zaslona).

Strežnik Digitalni dokazi Spletišče Kiberkriminal Kazenske ovadbe

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Zaradi različnih osebnih stopenj tolerance je meja med upravičeno kritiko in blatenjem velikokrat nejasna. Javne osebe, še posebej politični predstavniki, morajo imeti debelejšo kožo pri sprejemanju kritike. Po drugi strani lahko novinarji ter aktivisti za človekove pravice šokirajo in užalijo javne osebe za potrebe javnega interesa.

Novinarke, aktivistke in političarke so večkrat tarče blatenja in poniževanja v primerjavi s svojimi moškimi kolegi. Napadi, ki temeljijo na spolni identiteti, so mednarodno prepoznani kot spolno nasilje.


Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem.

Če ste novinarka, se obrnite na skupino "Female Journalists against violence", ki nudi pomoč in podporo v primerih zgoraj opisanih in drugih napadov.

Digitalni dokazi Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Javni uslužbenec

NADLEGOVANJE

Napadi ponavadi izkoriščajo posameznikove ranljivosti, z nadlegovanjem pa se napadalci osredotočajo na posameznikovo dostojanstvo, ugled in zasebnost z namenom utišanja oziroma zmanjšanja spletnih aktivnosti napadene osebe.

Z nadlegovanjem opisujemo različna dejanja, od spolno eksplicitnih groženj do različnih stopenj vdora v posameznikovo zasebnost.

Zaradi informacijske arhitekture spletnega okolja lahko napade vodi ena oseba na eni platformi, ki se ji nato pridruži več oseb na različnih patformah - v tem primeru gre za primer napada spletne tolpe.

Pomembno je, da žrtve napada spletne tolpe ne krivimo za napad: nasilje je potrebno brezpogojno obsoditi. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

V primeru napada spletne tolpe - ki lahko vključujejo veliko število sporočil na večih spletnih platformah in komunikacijskih kanalih - je pomembna čustvena podpora in praktična pomoč prijateljev in družine, ki vam bodo pomagali pri povrnitvi občutka varnosti.

Najbolj učinkovita obramba pred spletnimi napadi izvirajo iz holističnega pristopa do varnosti in vključujejo fizično, psihično in digitalno komponento (z glavnim poudarkom na dosledni digitalni higieni). Dokler vam digitalna higiena in holistični pristop do varnosti ne prideta v krvi, morate obvezno redno ocenjevati tveganja ter v posebej hudih primerih napadov poiskati pravno oziroma psihiatrično pomoč.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Ko se boste počutili dovolj močne, lahko začnete delati na izboljševanju svoje digitalne varnosti in digitalne higiene. Na voljo imate več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost DIY ter projekt ZEN , ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti. Če ste novinar, preverite spletni tečaj za novinarje Totem , ki se prav tako ukvarja z obrambo pred spletnimi napadi. Če bi se radi osredotočili na področje samopomoči, sta vam na voljo programa OnLine sos in Feminist frequency , kjer boste našli več taktik in pristopov.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah Delodajalec

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Četudi so posnetki in slike pornografskih vsebin nastali s privoljenjem, mora oseba, ki je predstavljena na posnetkih in slikah, podati še eksplicitno dovoljenje za spletno objavo in distribucijo.

Ne glede na medij (fotografija, videoposnetek, animacija) je objava pornografskih vsebin brez privolitve primer maščevalne pornografije, kjer prizadeta oseba ni odgovorna. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Azerbajžansko novinarko so posneli med spolnim odnosom v njenem domu, videoposnetek pa je bil posredovan večim medijskim hišam in objavljen na spletu. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da so tretje osebe kršile novinarkino pravico do zasebnosti in pravico do svobode govora. To je bil prvi primer , ki je jasno vzpostavil odnos med zasebnostjo in svobode izražanja.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah

ZALEZOVANJE

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo.

Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Med ženskami in pripadnicami/ki LGBTQI skupnosti je veliko žrtev te oblike psihičnega spletnega nasilja. Četudi se zalezovanje ne prelije v resnično življenje, lahko pri zalezovancih vzbudi občutek nemoči, izgube nadzora nad lastnim življenjem in zasebnostjo. Bolj resni primeri imajo lahko za posledico pri žrtvi moreč občutek prisotnosti zalezovalca v vseh sferah žrtvinega življenja.

Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Ko se boste počutili dovolj močne, lahko začnete delati na izboljševanju svoje digitalne varnosti in digitalne higiene. Na voljo imate več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost DIY ter projekt ZEN , ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Spolno nadlegovanje Strah

ZLORABA OSEBNIH PODATKOV

Zloraba osebnih podatkov je resna grožnja z dolgotrajnimi negativnimi posledicami za žrtev.

Obstaja več različnih načinov zlorab osebnih podakov in prevar, ki jih napadelec lahko izvede z ukradenimi osebnimi podatki, kot je na primer odtekanje podatkov in vdor v podatkovno bazo, objavljanje velike količine ukradenih podatkov na spletu in drugo.

Najbolj pogosti razlogi za zlorabo osebnih podatkov so tatvine, lažno predstavljanje in prikrivanje zločinov.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Škoda Ugled Identiteta

GROŽNJE

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Vse progosteje se dogaja prelivanje spletnih groženj v resnično življenje, kjer je ogrožena žrtvina lastnina oziroma njeno življenje. Napadi v resničnem življenju niso nujno izvedeni s strani iste osebe, ki izreka spletne grožnje, temveč lahko spletne grožnje motivirajo druge napadalce.

Za uporabnike družabnih omrežij iz Balkana so grožnje z nasiljem in sovražni govor do afriških in srednjevzhodnih beguncev vedno večji problem. Znan je primer iz Beograda, ko so nepridipravi v živo prenašali napad z avtomobilom na begunski center na obrobju mesta.

Če želite zmanjšati tveganja in izboljšati svojo digitalno higieno, imate na voljo več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost

DIY

ter

projekt ZEN

, ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Spolno nadlegovanje Strah

NEPOOBLAŠČENA OBJAVA OSEBNIH PODATKOV

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Nepooblaščena objava osebnih podatkov je prekršek tudi v primeru, ko se podatki ne zlorabijo za namene škodovanja žrtvi. Že golo dejstvo objave osebnih in občutljivih podatkov, ki ima lahko škodljive posledice za žrtev lahko deluje kot sredstvo pritiska in nadlegovanja.

Prijave nepooblaščene objave osebnih podatkov upraviteljem spletnih storitev je pomembna, saj lahko oni lažje in hitreje odstranijo nepooblaščeno objavljene podatke in kaznujejo kršitelja. Hkrati je pomembno dokumentirati in prijaviti zlorabe podatkov na policijo in sodišče, pri tem pa vam lahko pomagajo sodelavci in prijatelji.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Novinarke lahko v takih primerih zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence", ki nudi podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Preverite še spletni vir

OnLine SoS

, kjer boste dobili več informacij o dodatnih plasteh zaščite.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Nadlegovanje Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Identiteta

LAŽNE PRIJAVE

Zloraba mehanizmov za prijavo spornih vsebin oziroma vlaganje lažnih zahtevkov za kršitev avtorske pravice ter drugih zlorab Pogojev uporabe oziroma Pravil skupnosti ter drugih regulatornih orodij na družabnem spletu z namenom blokiranja uporabnika, ukinitve uporabniškega računa oziroma utišanja posameznega uporabnika.

Ponovno vzpostavljanje nadzora nad spletnimi profili je ponavadi zelo zahteven in dolgotrajen postopek. Pritožbeni postopki od prijavitelja zahtevajo veliko časa in energije in četudi žrtev s pritožbo uspe, so napadalci uspeli z začasnim izklopom profila.

Najbolj znan srbski primer lažnih prijav glede kršitev pogojev uporabe družabnih omrežij je začasna ukinitev profila Varuha človekovih pravic.


https://resursi.sharefoundation.info/sr/resource/kako-mreze-ureduju-javni-prostor-youtube-protiv-ombudsmana/

Digitalni dokazi Prijava platformi Taktika Identiteta Pritisk

POVRAČILNI UKREPI ZA PODPORNIKE

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Z napadi na podporniki skušajo napadalci razbiti oziroma spodkopati obstoječe mreže podpore, kar rezultira v večji izpostavljenosti izvorne žrtve, občutek krivde za napade na podpornike in občutek še večje izolacije in zaskrbljenosti.

Med napadom in po njemu se tarča napada velikokrat za podporo obrne k svoji družini, prijateljem in podpornim okoljem, v katerem lahko odprto govorijo o občutkih ob napadu. Velikokrat podporno okolje s sicer dobronamernim nasvetom krivdo za napad uperi na žrtev napada. Pomembno se je zavedati, da je odgovornost za napad samo na napadalcu. Hkrati je pomembno dokumentirati in prijaviti zlorabe podatkov na policijo in sodišče, pri tem pa vam lahko pomagajo sodelavci in prijatelji.

Preberite več informacij o podpori ob napadu, ocenjevanju tveganj in drugih podpornih mehanizmih .

Velikokrat se zgodi, da podpornike in priče napada na osebo (novinar ali aktivist) napadalci vključijo v napad.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Nadlegovanje Varnost Spolno nadlegovanje Pritisk

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Če sumite, da ste žrtev blatenja oziroma poniževanja, se lahko obrnete na Policijo oziroma nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost .

NASVET: Na blatenje in poniževanje se ne odzivajte, saj bodo vaši odzivi na sodišču lahko uporabljeni proti vam.

Hkrati dobro ocenite situacijo in presodite, ali gre za dejansko blatenje in poniževanje ali samo za neslano šalo. Če bo to razliko ugotavljalo sodišče, ima to za vas lahko negativne posledice.


Če vam je identiteta kršitelja znana, potem imate možnost vložitve odškodninske tožbe, pri tem pa se ne morete zanašati na pomoč organov pregona. Če v odškodninski tožbi sodišče presodi v vašo korist, vam ponavadi pripada denarna odškodnina.

Ocena tveganja je dober način ocenjevanja težo morebitnega prekrška - kdaj in zakaj se je prekršek zgodil in kdo je odgovoren? Če na primer objavite članek o občutljivi družbeni temi, lahko z oceno tveganja predhodno ugotovite, kdo bi bil lahko zaradi objave prizadet. Pomembno je, da blatenja in poniževanja ne normaliziramo.

Ko se odzivate na blatenje in poniževanje, izberite pristop, s katerim se boste počutili varno in ki vam bo pomagal zmanjšati možnost dodatnega trpljenja, poskrbite za arhiv žaljiv in blatenj ter se podučite o digitalni varnosti ter varovalkah na družabnih omrežjih.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Ugled Taktika Kazenske ovadbe

GROŽNJE

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

ZALEZOVANJE

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo. Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Zalezovanje je v Kazenskem zakoniku označeno kot kaznivo dejanje (134a. člen) in to ne samo v primeru fizičnega zalezovanja, temveč tudi v primeru nepooblaščene zbirke osebnih podatkov kot predhodni prekršek pred začetkom zalezovanja. Vseeno Kazenski zakonik navaja, da se mora zalezovanje dogajati dlje časa. Intenzivnost zalezovanja in občutene posledice zalezovanja na žrtvi niso pomemben dejavnik, lahko pa jih sodišče upošteva med postopkom.

Če primeri zalezovanja ne trajajo dovolj dolgo časa, lahko uporabite 145. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

V svetu informacijskih tehnologij še nikoli ni bilo lažje izvajati zasebnega nadzora javnih mest na spletu z najrazličnejšimi metodami. Zato je pomembno, da poskrbite za svoje digitalne naprave (telefoni, računalniki, pametni zvočniki/zvonci itd) in vklopite varovalke zasebnosti na njih ter omejite zmogljivosti hrambe občutljivih podatkov.

Tako kot pri ostalih oblikah napada, je tudi pri zalezovanju pomembno, da o tem obvestite prijatelje, partnerje, družino in sodelavce ter si tako ustvarite podporno mrežo. Če se spletno zalezovanje preseli v fizični prostor, morate o tem takoj obvestiti policijo in zahtevati zaščito.

Preverite dodatne informacije za izboljšanje svoje digitalne varnosti.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Varnost Podpora Identiteta Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe Zalezovanje

ZLORABA OSEBNIH PODATKOV

Zloraba osebnih podatkov je resna grožnja z dolgotrajnimi negativnimi posledicami za žrtev. Med žrtve zlorabe osebnih podatkov štejemo tako osebe, katerih osebni podatki so bili zlorabljeni, kot tudi osebe, ki so bile zlorabljene s pomočjo zlorabljenih osebnih podatkov tretje osebe.

Glede na zapletenost in različnosti primerov napada iz te kategorije, je težko enoznačno določiti pravno podlago za najboljši tip zaščite. V primeru prevare, ki je zagrešena s pomočjo tujega računalnika in ki ima za posledice materialno oziroma finančno korist za kršitelja, lahko vložite kazensko ovadbo vložite pod 217. členom kazenskega zakonika (prevara). Drugi prekršek, nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov (6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov) je lahko vložen v zasebni tožbi, kjer morate poznati identiteto kršitelja.

V primeru da zloraba osebnih podatkov vodi do psihičnih bolečin ali oškodovanja ugleda, lahko odškodnino terjate s civilno tožbo. Pred začetkom postopkov morate poznati identiteto kršitelja in imeti dovolj materiala za dokazovanje negativnih posledic zlorab osebnih podatkov.

Kraja osebnih podatkov je pogosto povezana s finančnimi prevarami in spletno krajo. Pred temi zločini se lahko zaščitite na več načinov: omejite količino denarja, ki jo lahko prenašate med bančnimi računi ali dvignete na bankomatu, vklopite dvokoračno potrditev prijave na bančnih uporabniških računih ter redno uničujete bančne kartice in osebne izkaznice, ki jim je pretekel rok veljavnosti.

Če ste žrtev kraje osebnih podatkov, čimprej obvestite policijo, bančne ustanove in spletna mesta, kjer imate registrirane uporabniške račune. Čimprej tudi prekličite bančne kartice.

Dobro ocenjevanje tveganj in digitalna higiena sta pomembna preventivna ukrepa za zaščito.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Škoda Ugled Identiteta Kiberkriminal Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Ponastavitev dostopa Ponastavitev sistema Kazenske ovadbe

Prijave na družabna omrežja

V primeru, da se na spletu nekdo predstavlja za vas (e-poštni naslov, račun na družabnih omrežjih) oziroma če ste žrtev spletnega blatenja, spletnih groženj, spletnega sovražnega govora oziroma spletnega zalezovanja, morate to prijaviti na spletnem mestu, kjer se to dogaja. Ob prijavi boste lahko pojasnili naravo grožnje. Več informacij najdete na spletišču ameriškega PEN Center .

Svetujemo vam tudi, da blokirate uporabnike družabnih omrežij, ki nad vami vršijo pritisk in vas napadajo.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Odtekanje podatkov Kiberkriminal

Vložite prijavo

Ko vlagate prijavo na policijo, morate pred tem poskrbeti za čimvečje število dokazov in jih zbrati na primeren način. Ker gre pri zavarovanju digitalnih dokazov za natančno delo in ker so ponavadi žrtve spletnega napada pod strestom, za zbiranje in zavarovanje dokazov prosite prijatelja, sodelavca oziroma družinskega člana. Dokumentacija dokaznega gradiva mora vsebovati materialne dokaze, ki morajo biti primerno urejeni v podatkovno bazo. V ta namen lahko uporabite razpredelnico, kjer napade razdelite po času, mestu, vzroku, trajanju in tipu in kamor vpišete še prijave na družabno omrežje ter njihove odzive. Vse to so pomembne informacije za organe pregona ter sodni postopek. Poskusite definirati tip napada, saj boste s tem pomagali organom pregona, ki se šele spoznavajo s tem področjem. Tako jim boste lahko bolj razumljivo pojasnili, kaj se je zgodilo.

Najprej morate zavarovati spletne povezave (URL naslovi) v integralni obliki (če se je napad zgodil na družabnem omrežju, morate zavarovati spletno povezavo, ki vodi do profila napadalca). Hkrati shranite vsa napadalčeva sporočila v integralni obliki, saj boste s tem zavarovali tudi metapodatkovje (glavo e-poštnega sporočila).

Priporočljivo je narediti tudi posnetke zaslona s sporočilom, sliko oziroma videposnetkom, ki je bil del napada. Če je v napad vključeno veliko število vsebin, morate shraniti vsako vsebino posebej in se med shranjevanjem dokazov posneti na video.

Če se napadi dogajajo s pomočjo zvočnih klicev prek telefona, mora popis dokaznega gradiva vsebovati klicne dnevnike na telefonu, ki vsebujejo datum in čas klica ter telefonsko številko klicatelja. Pri zavarovanju dokazov napada se lahko obrnete tudi na odzivni center za kibernetsko varnost, ki vam bo lahko ponudil tehnično pomoč oziroma na druge organe v vaši državi, ki so zadolženi za pregon kibernetske kriminalitete.

Digitalni dokazi Odtekanje podatkov CERT Kiberkriminal Kazenske ovadbe Policija

POTVARJANJE REZULTATOV SPLETNEGA ISKANJA

Namensko potvarjanje rezultatov spletnega iskanja v iskalnikih in promocija napačnih ali zlonamernih informacij z namenom slabšanja posameznikovega ugleda.

V zakonodaji potvarjanje rezultatov spletnega iskanja še ni prepovedano oziroma označeno za protipravno dejanje. S tehničnega vidika potvarjanje rezultatov ne pomeni zlorabe osebnih podatkov, temveč je to označeno za zlorabo spletnega iskalnika. V nekaterih primerih lahko organi to preganjajo po 302. členu Kazenskega zakonika (Nepooblaščen dostop do računalnika, omrežja oziroma obdelovalca elektronskih podatkov), ki se začne na prijavo oškodovanca. V tem primeru morate dokazno gradivo (posnetke zaslona, analiza iskalnih pojmov) predati policiji.

Če mislite, da vam za zmanjšan ugled pripada odškodnina, morate vložiti odškodninski zahtevek. Pred vložitvijo morate identificirati napadalca in zbrati večino dokazov, ki potrjujejo vašo trditev o namenski zlorabi podatkov z namenom napada na dobro ime.

Zaradi vsesplošne dostopnosti orodij za manipulacijo iskalnih algoritmov, se potvarjanja rezultatov spletnega iskanja lahko loti skoraj vsak spletni uporabnik, obramba pred manipulacijo pa je zelo težavna.

Google je v pomoč pred potvarjanjem rezultatov iskanja razvil dodatek za svoj iskalnik - Google Meet Bomb Guard vam pomaga blokirati vse nepovabljene udeležence Google Meet skupine in udeležence z generičnimi e-naslovi.

Preverite še ostale dodatke za spletne iskalnike , ki vam lahko pomagajo pri omenjevanju škode, ki nastane z manipulacijo rezultatov iskanja.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Brskalnik Škoda Prijava platformi Ugled

DOXXING

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Ne glede na namen objave, je sama nepooblaščena objava osebnih podatkov označena kot oblika spletnega napada. V primeru, da objava podatkov lahko ogrozi vašo varnost, lahko zoper napadalca vložite predlog za pregon po 145. členu Kazenskega zakonika - Ogrožanje varnosti. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

137. člen Kazenskega zakonika, Nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov, ki prepoveduje zbiranje, objavo in uporabo podatkov za namene, "ki niso vnaprej znani in določeni", je lahko pravna osnova za prijavo.

Zberite dokaze o vseh kršitvah in mestih, kjer so bili objavljeni vaši osebni podatki ter materiale priložite prijavi.

Nepooblaščeno objavo osebnih podatkov nemudoma prijavite lastnikom družabnih omrežij, kjer so bili podatki objavljeni ter policiji.

Redno preverjajte, kaj se dogaja z vašo prijavo. Takojšnja reakcija je ključna, če hočete prekiniti širjenje vaših osebnih podatkov po spletu.

Izklopite sledenje geografski lokaciji na vašem telefonu, Google maps in drugih aplikacijah, ki zbirajo občutljive podatke o vas (lokacija, poštni naslov itd.)

Vklopite vse varovalke vašega osebnega profila na družabnem spletu, dvo-koračno potrditev prijave za vsa spletna mesta, kjer se nahajajo vaši osebni in občutlijvi podatki.

Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate - sodelavci, prijatelji, člani družine. Od policije zahtevajte, naj se čimprej obrnejo na lastnike spletnih platform in od njih zahtevajo izbris vaših nepooblaščeno objavljenih osebnih podatkov.

Orodje, ki vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih in občutljivih podatkov iz svetovnega spleta, se imenuje Deleteme .

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Odtekanje podatkov Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Identiteta Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

LAŽNE PRIJAVE

Zloraba mehanizmov za prijavo spornih vsebin oziroma vlaganje lažnih zahtevkov za kršitev avtorske pravice ter drugih zlorab Pogojev uporabe oziroma Pravil skupnosti ter drugih regulatornih orodij na družabnem spletu z namenom blokiranja uporabnika, ukinitve uporabniškega računa oziroma utišanja posameznega uporabnika.

Podobno kot spletno provociranje je lažne prijave težko opredeliti kot kršitev zakonodaje. Zaenkrat je to označeno kot zloraba spletne storitve, na žalost pa je zelo težko poiskati rešitev za ta problem, saj so sistemi za prijavljanje kršitev ponavadi avtomatizirani in ne nudijo prave rešitve.

S tem problemom se je težko spopasti in ga rešiti, vseeno pa Facebook in Twitter nudita pomoč pri ponovnemu vklopu uporabniškega računa, ki so ga predhodno izklopili zaradi lažnih prijav. Na žalost je odzivni čas teh spletnih storitev zelo dolg, hitrejša rešitev je ustvarjanje novega uporabniškega računa.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Škoda Taktika Uporabniški račun

MAŠČEVANJE PODPORNIKOM

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Povračilni ukrepi se lahko zgodijo na različne načine in so lahko povezani s pregonljivimi dejanji. Če napad ogrozi vašo varnost, lahko 145. člen Kazenskega zakona nudi pravno podlago za zaščito. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Ob napadu presodite, ali ga lahko označite za prekršek, grožnjo, nadlegovanje, nepooblaščeno objavo osebnih podatkov, lažne prijave oziroma druga oblika kibernetskega napada. Označevanje tipa napada v kombinaciji s referenciranjem členov Kazenskega zakonika lahko izboljša vaše možnosti pravne zaščite.

Poleg že omenjenih zaščitnih mehanizmov je uporabna strategija pri soočanju z napadi tudi javna obsodba napadov brez neposredne omembe napadalca. Če se boste odločiti za to taktiko, ocenite tveganja in nadaljujte z zbiranjem dokazov, še posebej v primeru obrekovanja. Obkrožite se s

prijatelji, družino in sodelavci

.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Varnost Podpora Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe