Iskanje


Označeno z Geslo x Ασφάλεια x Reputation x Password x Authentication x Access recovery x

Ponastavitev gesla

V primeru težav pri dostopu do svojega uporabniškega računa najprej preverite, ali vpisujete pravo uporabniško ime in geslo (bodite pozorni na CAPS LOCK in nastavitve jezika na tipkovnici). Nato poskusite ponastaviti svoje geslo. Na večini platform in spletnih storitvah to lahko storite s klikom na povezavo "Pozabljeno geslo", ki se nahaja na strani s prijavo.

Sledite navodilom na strani "Pozabljeno geslo" in preverite, ali imate dostop do elektronskega naslova oziroma telefonske številke, s katero ste ustvarili svoje uporabniško ime. Če dostopa do elektronskega naslova oziroma telefonske številke nimate, morate uporabiti račun za ponastavitev dostopa, če je ta podprt pri določeni spletni storitvi. V nasprotnem primeru obstaja možnost, da do uporabniškega računa ne boste mogli več dostopati.

Zelo verjetno vam bo lastnik storitve po elektronski pošti poslal spletno povezavo oziroma ponastavitveno kodo, s katero boste lahko ponastavili pozabljeno geslo. Nato se boste v račun lahko prijavili z novim geslom.

Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Uporabniški račun Ponastavitev dostopa

Ponastavitev računa

Večina spletnih storitev in platform vam omogoča ponastavitev računa s pomočjo elektronskega naslova, telefonske številke oziroma kode za ponastavitev računa. Zelo pomembno je, da si pravilno vklopite možnosti ponastavitve računa, saj boste v nasprotnem primeru ostali brez uporabniškega računa.

V primeru, da do svojega uporabniškega računa ne morete dostopati in vanj niste prijavljeni na nobeni od svojih naprav, lahko uporabite svoj elektronski naslov oziroma telefonsko številko, s katero začnete postopek ponastavitve dostopa. Prepričajte se, da imate dostop do te telefonske števile oziroma elektronskega naslova - v nasprotnem primeru dostopa ne boste mogli ponastaviti.

Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Uporabniški račun Ponastavitev računa

Varnostna vprašanja

Drugi način ponastavljanja dostopa do uporabniškega računa so odgovori na varnostna vprašanja, če ste to možnost predhodno vklopili v nastavitvah svojega uporabniškega računa. Ta možnost ni na voljo pri vseh storitvah , saj je relativno neučinkovita. Hkrati določeni uporabniki vprašanj in odgovorov ne osvežujejo in jih tako pozabijo.

V primeru uporabe varnostnih vprašanj odgovore hranite na varnem mestu in preverite, da odgovorov ni mogoče uganiti oziroma jih pridobiti z brskanjem po spletu.

Geslo Digitalna higiena Uporabniški račun Ponastavitev dostopa

Preverite brskalnik za shranjena gesla

Novejši brskalniki (Firefox, Chrome, Edge) omogočajo hrambo gesel, da vam jih ni treba vpisovati ob vsaki prijavi. Vseeno vam priporočamo, da za hrambo gesel uporabite ločeno aplikacijo za hrambo gesel, kot so KeePass , KeePassXC oziromaBitwarden.

V primeru pozabljenega gesla preverite, ali si ni geslo slučajno zapomnil brskalnik. Svetujemo vam, da geslo vedno kopirate in ga ne vpisujete na roko, saj se s tem izognete napakam pri vnosu.

Geslo Digitalna higiena Brskalnik Ponastavitev dostopa

Spremenite svoje geslo

V primeru nedostopnega spletišča oziroma drugih napak pri delovanju, najprej poskusite spremeniti geslo za dostop v vmesniku za urejevanje vsebin, kot je na primer WordPress .

V primeru resnejšega kibernetskega napada vam svetujemo, da spremenite tudi geslo za dostop do strežnika. To lahko storite v skladu s strežniškim operacijskim sistemom, kot je na primer Windows Server oziromaLinux.

Uporabite preverjanje pristnosti ključa SHA

Za dodatno zagotavljanje varnosti vam toplo priporočamo uporabo preverjanje pristnosti ključa SHA oziroma vzpostavitev SSH (varne lupine) na strežniku. SSH je priljubljena programska rešitev, ki omogoča varno sistemsko administracijo in prenos podatkov znotraj nezavarovanih mrež z uporabo šifriranja podatkov med strežnikom in odjemalcem.


Več podrobnosti o vklopu in nastavitvah najdete na uradnem spletišču SSH .

Napaka Strežnik Spletišče Geslo

Ustvarite močno geslo

Ko ustvarjate novo geslo, poskrbite, da bo edinstveno in zapleteno - to pomeni, da boste geslo uporabljali samo za en uporabniški račun in da bo geslo hkrati dolgo in sestavljeno iz črk, številk ter znakov.

Uporaba istih gesel za več različnih uporabniških računov je tvegano - če tretje osebe ugotovijo to geslo, lahko dostopajo do večjega števila vaših uporabniških računov.

Dolga gesla - ki so sestavljena iz 10+ ali celo 20+ znakov, pri čemer so daljša gesla vedno boljša - je težje razbiti z napadi z grobo silo. Priporočamo vam, da pri geslih uporabite različne znake in simbole, kot so številke, velike in male črke ter posebne znake (!, ~, *).

Izogibajte se spletnim generatorjem gesel in spletišč, ki vam povedo "kako močno je vaše geslo" - nikoli ne veste, kdo stoji za njimi in kje bodo končala gesla, ki jih vpisujete v tako spletno mesto.

Hkrati vam priporočamo, da si na svojih uporabniških računih vklopite več-koračno potrditev prijave , če to spletne storitve seveda omogočajo. S potrditvijo prijave boste vklopili dodatno zaščito, saj boste z njo preprečili prijavo z zlorabljenim geslom in boste morali ob vsaki prijavi poleg gesla vpisati še posebno kodo, ki jo boste prepisali iz aplikacije oziroma SMS sporočila.

Vseeno tudi pri več-koračni potrditvi prijave obstaja možnost zlorabe, saj na uporabnike prežijo napadli s socialnim inženiringom, kot so lažna sporočila za krajo podatkov (phising), kjer napadalci skušajo izčrpati uporabnika, da jim ta nato v trenutku nepazljivosti pove posebno kodo. Priporočamo vam uporabo fizičnih USB ključev za več-koračno potrditev prijave.

Na žalost več-koračna potrditev prijave še ni industrijski standard - nekatere storitve je ne omogočajo, pri nekaterih mora uporabnik opraviti zapleten postopek vklopa v uporabniškemu vmesniku.

Čeprav so uporabniški računi s katerokoli rešitvijo več-koračne potrditve prijave varnejši kot brez nje, se izogibajte prejemanju posebnih kod prek SMS sporočil, ki so zaradi varnostnih lukenj v mobilnih omrežjih najbolj ranljiva oblika komunikacije. Napadalci lahko z "ugrabitvijo SIM kartic" (SIM swapping) pridobijo dostop do vaše številke.

Hkrati je potrebno opozorili, da več-koračna potrditev ni zamenjava za redna varnostna izobraževanja na področju izsiljevalske kode. Pomembno je, da v organizaciji vzpostavite pozitivno in proaktivno varnostno kulturo, saj lahko digitalno varnost izboljšate samo, če se ukvarjate z vsemi tremi gradniki - ljudmi, procesi in tehnologijo.

Geslo Avtentikacija Digitalna higiena Aplikacije

Upravljanje z gesli

Veliko število uporabniških računov, s katerimi vsak dan rokuje uporabnik, je povezano z velikim številom gesel, ki si jih je nemogoče zapomniti, če hočemo za vsaj uporabniški račun uporabljati dolga, kompleksna gesla, ki se ne ponavljajo.

Zato vam priporočamo uporabo aplikacij za upravljanje z gesli, ki z glavnim geslom varno hranijo vaša gesla in uporabniška imena. Tako si morate zapomniti samo eno dobro geslo, s katerim odklenete aplikacijo za upravljanje z gesli, nato pa s kopiranjem vpisujeta ostala gesla in uporabniška imena. Hkrati vam lahko aplikacija za upravljanje z gesli pomaga tudi pri ustvarjanju dolgih in zapletenih gesel.

Priljubljene aplikacije za upravljanje z gesli so KeePass , KeePassXC in Bitwarden .

Izogibajte se hrambi gesel in uporabniških imen v brskalniku ter aplikacij za upravljanje z gesli, ki niso odprtokodni in nimajo šifriranja od konca do konca.

Geslo Avtentikacija Digitalna higiena Aplikacije

Interna omrežja

Znotraj organizacije (podjetje, uredništvo) so ponavadi vsi računalniki, tiskalniki, rešitve za hrambo (strežniki in podatkovni centri), poštni strežniki, usmerjevalniki in druge komponente povezane na interno, lokalno mrežo, bodisi s pomočjo podatkovnega kabla oziroma brezžično (wi-fi). Te mreže so ponavadi osnovane na arhitekturi odjemalca-strežnika. Odjemalec oziroma uporabnik je računalnik oziroma druga strojna enota, ki je v dnevni rabi, strežnik pa poseben računalnik, ki odjemalcem oziroma uporabnikom omogoča uporabo virov, ki so shranjeni na njem. To so lahko aplikacije, spletna mesta, datoteke, elektronska pošta, podatkovne baze itd. Obstaja več strežnikov: spletni strežnik, datotečni strežnik, poštni strežnik, podatkovni strežnik itd. Ker se na strežniku ponavadi nahaja velika količina občutljivih podatkov, so ponavadi bolje varovani kot odjemalci.

Brezžično omrežje ima lahko različna pasovna omrežja, ki so odvisna od moči signala. Znotraj prostorov domet omrežja dosega do dvajset metrov od usmerjevalnika, kar pogosto pomeni, da je omrežje dosegljivo tudi zunaj fizične zgradbe ali prostorov. Usmerjevalniki z brezžičnim signalom imajo ponavadi več plasti zaščite, ki jih mora vklopiti administrator omrežja.

Nekaj najbolj pogostih varovalk za brezžična omrežja:

  • Način šifriranja povezave: Priporočamo, da uporabljate način šifriranja WPA2 (Wifi Protected Access 2), ki ima dve možni uporabi. PSK (Pre-Shared-Key) je enostavno nastavljiv, saj vključuje samo geslo [PASWWORD], medtem ko t.i. Enterprise način vključuje bolj zapleteno nastavitev in vklop dodatnega RADIUS (Remote Authentication Dial In User Server) strežnika. Za večino primerov je način PSK dovolj dober za zaščito majhnih in srednjih organizacij, če seveda izberemo dobro geslo. Veliko usmerjevalnikov [ROUTERS] prav tako podpira WPS (Wi-Fi Protected Setup) sistem, ki vam omogoča prijavo v brezžično omrežje s pritiskom na gumb, ki se nahaja na usmerjevalniku brez vnašanja gesla. Ker je ta sistem izredno nevaren, vam priporočamo, da ga na usmerjevalniku izklopite.

  • MAC filtriranje: Naslov MAC je fizičen naslov naprave, ki je priklopljena na omrežje. Usmerjevalnik lahko nastavimo, da dostop do omrežja dovoli samo napravam z določenimi MAC naslovi. S tem ne boste zaustavili napadalcev, ki lahko na usmerjevalniku snamejo seznam MAC naslovov.

  • Skrivanje SSID (service set identifier): SSID je ime brezžičnega omrežja, ki je ponavadi javno. Podobno kot filtriranje naslovov MAC tudi skrivanje SSID ne bo ustavilo naprednih napadalcev, bo pa igranje z omrežjem preprečilo manj sposobnim napadalcem.

  • Uporaba večih brezžičnih omrežij: ima smisel v primerih, ko imate vsaj dve kategoriji uporabnikov, na primer uslužbence in zunanje goste. Ponavadi v praksi goste na splet povežemo prek brezžične povezave, medtem ko uslužbenci do spleta dostopajo preko podatkovnega kabla.

Strežnik Geslo Aplikacije

Zahtevajte povrnitev izbrisanega uporabniškega računa

V primeru izbrisa uporabniškega računa obstaja možnost vložitve zahteva za povrnitev izbrisanega računa, če od izbrisa ni minilo veliko časa. V primeru, da uporabniškega računa že dolgo niste uporabljali, vam možnost povrnitve mogoče ne bo na voljo.

Postopek je odvisen od posameznega ponudnika.

Google

od vas zahteva odgovore na vprašanja, povezana z uporabniškim računom z namenom ugotavljanja upravičenosti do zahtevka. Uradni

Googlov nasvet

je, da uporabnik za varovanje dostopa do uporabniškega računa odgovori na vsa zastavljena vprašanja, uporablja znane naprave iz znanih lokacij, skrbi za dobro higieno gesel in varnostnih vprašanj, uporablja povezan e-naslov (račun za povrnitev izbrisanega uporabniškega računa) in opiše razlog za prvoten izbris oziroma onemogočen dostop do uporabniškega računa.

Geslo Naslov za ponastavitev Uporabniški račun Ponastavitev računa

Zamenjajte vsa svoja gesla

Če mislite, da vam je nekdo ukradel napravo (telefon, računalnik, tablični računalnik), vam priporočamo preventivno menjavo gesel na vseh uporabniških računih, v katere ste prijavljeni. Hkrati se iz vseh računov odjavite s pomočjo zaupanja vredne naprave.

Menjava vseh gesel je veliko lažja in bolj varna s pomočjo posebnih aplikacij za upravljanje gesel. Te aplikacije [APPLICATION] varno hranijo vaša gesla in jih zavarujejo z glavnim geslom.Tako si morate zapomniti samo eno dobro geslo, s katerim odklenete aplikacijo za upravljanje z gesli, nato pa s kopiranjem vpisujeta ostala gesla in uporabniška imena. Hkrati vam lahko aplikacija za upravljanje z gesli pomaga tudi pri ustvarjanju dolgih in zapletenih gesel. Priljubljene aplikacije za upravljanje z gesli so KeePass , KeePassXC in Bitwarden .

Geslo Digitalna higiena Telefon/tablica Aplikacije Lokacija Računalnik/prenosnik

INSTITUCIONALNA ZAŠČITA

Ker do nadlegovanja lahko pride na več različnih načinih, ga lahko pri oblasteh prijavite v sklopu večih kaznivih dejanj.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

DODATNA ZAŠČITA

Vedno obstaja tveganje, da se bodo spletne grožnje in spletno nasilje preselile v fizičen svet. Ravno zato je fizična varnost ključen pogoj za vse ostale zaščitne prijeme. Pri spletnih napadih včasih pomaga že odmor od spletnih aktivnosti, pogovor z družino, partnerjem, prijatelji in sodelavci, ki vam pomagajo ustvariti varno okolje.

Blokiranje, filtriranje in prijavljanje zlorab na družabnih omrežjih ponavadi lahko pomaga pri dokumentiranju nadlegovanja in zmanjševanju njegovega učinka.

Orodje DeleteMe vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih podatkov iz nekaterih spletnih mest.

Z nadlegovanjem se lahko spopadete tudi s pomočjo poklicnih novinarskih združenj in podpornih skupin.

Nekateri preiskovalni novinarji se s pomočjo svojih strokovnih omrežij z anonimimi spletnimi nadlegovalci spopadajo s preiskovanjem njihovega digitalnega odtisa. To se je izkazalo za učinkovit mehanizem identifikacije napadalcev in razkrivanja njihove identitete pred splošno javnostjo.

V Srbiji lahko novinarke v primerih spletnih napadov zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence" in več drugih feminističnih organizacij, ki nudijo podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Maščevalna pornografija je resna oblika napada in mora biti takoj prijavljena policiji in tožilstvu. Pravno podlago za prijavo vam daje več členov kazenskega zakonika, ki jih lahko oblasti uporabijo pri pregonu.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Nepooblaščeno prisluškovanje in snemanje (137. člen Kazenskega zakonika), nepooblaščeno fotografinje (138. člen), nepooblaščeno objavljanje in predstavljanje besedil tretje osebe, njegovih portretov in posnetkov (140. člen Kazenskega zakonika) so zakonska določila, ki se nanašajo na primere nepooblaščenih posnetkov in jih lahko uporabite pri začetku kazenskega pregona za primere, kjer je tretja oseba izdelala videoposnetek, na katerem ste vi, a je posnetek nastal brez vašega dovoljenja. To velja tudi v primerih, kjer videoposnetek ni bil objavljen na spletu. Kazenski postopek lahko vodi tudi do zasebne tožbe, kar pomeni, da mora oseba, ki tožbo vlaga, poskrbeti za ugotovitev identitete kršitelja in ji dodati čim več podrobnosti in dokaznega gradiva (hramba posnetka, lokacija kamere med snemanje itd.)

Vedno najprej poskrbite za lastno fizično varnost.

Če se vaš nadlegovalec namenoma vmešča v vašo fizično bližino, lahko zahtevate nujni sodni nalog za prepoved približevanja.

Zabeležite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja, saj so to ključni dokaz za organe pregona in za začetek sodnega postopka.

Med postopkom lahko poiščete pomoč in podporo pri nevladnih organizacijah s področja spolnega nasilja, podpornimi organizacijami in osebami, ki so vam lahko v pomoč pri vzpostavljanju varnega okolja.

Če se nadlegovanje dogaja na družabnih omrežijh, prijavite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja ter se seznanite s postopki za odstranjevanje spornih vsebin na Facebook omrežju in drugje na spletu .

Ne pozabite, da privolitev za izdelavo videoposnetka ne pomeni, da ste se s tem podali tudi privolitev za distribucijo. Odgovornost za zlorabo vašega zaupanja nosi oseba, ki je zaupanje zlorabila.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Lokacija Prijava platformi Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

GROŽNJE

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

ZALEZOVANJE

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo. Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Zalezovanje je v Kazenskem zakoniku označeno kot kaznivo dejanje (134a. člen) in to ne samo v primeru fizičnega zalezovanja, temveč tudi v primeru nepooblaščene zbirke osebnih podatkov kot predhodni prekršek pred začetkom zalezovanja. Vseeno Kazenski zakonik navaja, da se mora zalezovanje dogajati dlje časa. Intenzivnost zalezovanja in občutene posledice zalezovanja na žrtvi niso pomemben dejavnik, lahko pa jih sodišče upošteva med postopkom.

Če primeri zalezovanja ne trajajo dovolj dolgo časa, lahko uporabite 145. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

V svetu informacijskih tehnologij še nikoli ni bilo lažje izvajati zasebnega nadzora javnih mest na spletu z najrazličnejšimi metodami. Zato je pomembno, da poskrbite za svoje digitalne naprave (telefoni, računalniki, pametni zvočniki/zvonci itd) in vklopite varovalke zasebnosti na njih ter omejite zmogljivosti hrambe občutljivih podatkov.

Tako kot pri ostalih oblikah napada, je tudi pri zalezovanju pomembno, da o tem obvestite prijatelje, partnerje, družino in sodelavce ter si tako ustvarite podporno mrežo. Če se spletno zalezovanje preseli v fizični prostor, morate o tem takoj obvestiti policijo in zahtevati zaščito.

Preverite dodatne informacije za izboljšanje svoje digitalne varnosti.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Varnost Podpora Identiteta Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe Zalezovanje

ZLORABA OSEBNIH PODATKOV

Zloraba osebnih podatkov je resna grožnja z dolgotrajnimi negativnimi posledicami za žrtev. Med žrtve zlorabe osebnih podatkov štejemo tako osebe, katerih osebni podatki so bili zlorabljeni, kot tudi osebe, ki so bile zlorabljene s pomočjo zlorabljenih osebnih podatkov tretje osebe.

Glede na zapletenost in različnosti primerov napada iz te kategorije, je težko enoznačno določiti pravno podlago za najboljši tip zaščite. V primeru prevare, ki je zagrešena s pomočjo tujega računalnika in ki ima za posledice materialno oziroma finančno korist za kršitelja, lahko vložite kazensko ovadbo vložite pod 217. členom kazenskega zakonika (prevara). Drugi prekršek, nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov (6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov) je lahko vložen v zasebni tožbi, kjer morate poznati identiteto kršitelja.

V primeru da zloraba osebnih podatkov vodi do psihičnih bolečin ali oškodovanja ugleda, lahko odškodnino terjate s civilno tožbo. Pred začetkom postopkov morate poznati identiteto kršitelja in imeti dovolj materiala za dokazovanje negativnih posledic zlorab osebnih podatkov.

Kraja osebnih podatkov je pogosto povezana s finančnimi prevarami in spletno krajo. Pred temi zločini se lahko zaščitite na več načinov: omejite količino denarja, ki jo lahko prenašate med bančnimi računi ali dvignete na bankomatu, vklopite dvokoračno potrditev prijave na bančnih uporabniških računih ter redno uničujete bančne kartice in osebne izkaznice, ki jim je pretekel rok veljavnosti.

Če ste žrtev kraje osebnih podatkov, čimprej obvestite policijo, bančne ustanove in spletna mesta, kjer imate registrirane uporabniške račune. Čimprej tudi prekličite bančne kartice.

Dobro ocenjevanje tveganj in digitalna higiena sta pomembna preventivna ukrepa za zaščito.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Škoda Ugled Identiteta Kiberkriminal Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Ponastavitev dostopa Ponastavitev sistema Kazenske ovadbe

DOXXING

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Ne glede na namen objave, je sama nepooblaščena objava osebnih podatkov označena kot oblika spletnega napada. V primeru, da objava podatkov lahko ogrozi vašo varnost, lahko zoper napadalca vložite predlog za pregon po 145. členu Kazenskega zakonika - Ogrožanje varnosti. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

137. člen Kazenskega zakonika, Nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov, ki prepoveduje zbiranje, objavo in uporabo podatkov za namene, "ki niso vnaprej znani in določeni", je lahko pravna osnova za prijavo.

Zberite dokaze o vseh kršitvah in mestih, kjer so bili objavljeni vaši osebni podatki ter materiale priložite prijavi.

Nepooblaščeno objavo osebnih podatkov nemudoma prijavite lastnikom družabnih omrežij, kjer so bili podatki objavljeni ter policiji.

Redno preverjajte, kaj se dogaja z vašo prijavo. Takojšnja reakcija je ključna, če hočete prekiniti širjenje vaših osebnih podatkov po spletu.

Izklopite sledenje geografski lokaciji na vašem telefonu, Google maps in drugih aplikacijah, ki zbirajo občutljive podatke o vas (lokacija, poštni naslov itd.)

Vklopite vse varovalke vašega osebnega profila na družabnem spletu, dvo-koračno potrditev prijave za vsa spletna mesta, kjer se nahajajo vaši osebni in občutlijvi podatki.

Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate - sodelavci, prijatelji, člani družine. Od policije zahtevajte, naj se čimprej obrnejo na lastnike spletnih platform in od njih zahtevajo izbris vaših nepooblaščeno objavljenih osebnih podatkov.

Orodje, ki vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih in občutljivih podatkov iz svetovnega spleta, se imenuje Deleteme .

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Odtekanje podatkov Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Identiteta Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

LAŽNE PRIJAVE

Zloraba mehanizmov za prijavo spornih vsebin oziroma vlaganje lažnih zahtevkov za kršitev avtorske pravice ter drugih zlorab Pogojev uporabe oziroma Pravil skupnosti ter drugih regulatornih orodij na družabnem spletu z namenom blokiranja uporabnika, ukinitve uporabniškega računa oziroma utišanja posameznega uporabnika.

Podobno kot spletno provociranje je lažne prijave težko opredeliti kot kršitev zakonodaje. Zaenkrat je to označeno kot zloraba spletne storitve, na žalost pa je zelo težko poiskati rešitev za ta problem, saj so sistemi za prijavljanje kršitev ponavadi avtomatizirani in ne nudijo prave rešitve.

S tem problemom se je težko spopasti in ga rešiti, vseeno pa Facebook in Twitter nudita pomoč pri ponovnemu vklopu uporabniškega računa, ki so ga predhodno izklopili zaradi lažnih prijav. Na žalost je odzivni čas teh spletnih storitev zelo dolg, hitrejša rešitev je ustvarjanje novega uporabniškega računa.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Škoda Taktika Uporabniški račun

MAŠČEVANJE PODPORNIKOM

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Povračilni ukrepi se lahko zgodijo na različne načine in so lahko povezani s pregonljivimi dejanji. Če napad ogrozi vašo varnost, lahko 145. člen Kazenskega zakona nudi pravno podlago za zaščito. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Ob napadu presodite, ali ga lahko označite za prekršek, grožnjo, nadlegovanje, nepooblaščeno objavo osebnih podatkov, lažne prijave oziroma druga oblika kibernetskega napada. Označevanje tipa napada v kombinaciji s referenciranjem členov Kazenskega zakonika lahko izboljša vaše možnosti pravne zaščite.

Poleg že omenjenih zaščitnih mehanizmov je uporabna strategija pri soočanju z napadi tudi javna obsodba napadov brez neposredne omembe napadalca. Če se boste odločiti za to taktiko, ocenite tveganja in nadaljujte z zbiranjem dokazov, še posebej v primeru obrekovanja. Obkrožite se s

prijatelji, družino in sodelavci

.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Varnost Podpora Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe