Iskanje

Zavedati se morate, da prave anonimnosti na spletu ni in da lahko vsakega uporabnika spletnih storitev identifiramo s pomočjo IP naslova - določevalca lokacije naprave, ki je priklopljena na internet in jo napravi dodeli ponudnik dostopa do interneta (ISP).

Vseeno obstajajo orodja, s katerimi lahko zakrijete svoj dejanski IP naslov in si tako vklopite dodatno varovalko svoje spletne identitete. IP lahko zakrijete s pomočjo Tor brskalnika oziroma storitev za navidezno zasebno omrežje (VPN).

Brskalnik TOR je brezplačen in odprtokoden program, prilagojen za priklop na Tor omrežje. Osnovan je na brskalniku Mozilla Firefox, ki vaše spletno brskanje zaščiti ter vam dodeli novo spletno identiteto oziroma novo IP številko. Še posebej uporaben je za dostop do blokiranih spletišč na omrežju. Slaba stran Tor brskalnika je počasnost brskanja in zloraba spletne identitete, če Tor brskalnika ne uporabljate na pravilen način .

Navidezno zasebno omrežje (VPN) je storitev, s katero se uporabniki lahko poveženo na splet prek zasebnega omrežja, kar ustvarja dodatno plast zaščite zasebnosti in zakrije uporabniški IP naslov. Na spletu obstaja veliko ponudnikov navideznega zasebnega omrežja, pri izbiri ponudnika bodite pozorni na:

• Pravna pristojnost - geografska lokacija podjetja, ki ponuja VPN storitev. Izogibajte se VPN storitvam v državah članicah zavezništva za množični nadzor Five eyes (ZDA, Velika Britanija, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija);

• Pravilo "brez sistemskih dnevnikov" - VPN ponudnik ne beleži spletnega prometa, ki ga uporabniki ustvarjajo prek VPN povezave;

• Poročila o rednih neodvisnih varnostnih pregledih, ki jih VPN ponudnik objavlja na svojem spletišču

• Strošek uporabe - nekateri ponudniki VPN storitev so zelo dragi, vseeno pa se izogibajte "popolnoma brezplačnih" VPN aplikacij, saj njihov poslovni model skoraj zagotovo temelji na zbiranju in preprodaji uporabniških podatkov. Nekateri plačljivi ponudniki ponujajo brezplačne različice, ki ponavadi ponujajo nižje hitrosti povezave in manjši nabor strežnikov.

IP naslov Digitalna higiena Brskalnik Aplikacije Enkripcija Odtekanje podatkov Varnost

Dostop do aplikacij in podatkov, ki se fizično nahajajo na enem računalniku organizacije oziroma uredništva je v teoriji mogoča z kateregakoli računalnika na svetu, če ima uporabnik za to dovoljenje administratorja. Z delom na daljavo skrajšamo čas za opravljanje nalog in omogočimo sodelovanje večih ljudi, četudi se ne nahajajo v pisarni organizacije.

Z vidika kibernetske varnosti ima delo na daljavo veliko možnosti za zlorabe. Vzpostavljanje povezave med omrežjem oziroma strežnikom na omrežju ter zunanjemu računalniku omrežje izpostavi tveganjem napada s posrednikom . MitM [MitM] je tip kibernetskega napada, kjer napadalec ne ogroža odjemalca oziroma strežnika, temveč prestreže sporočilo z namenom nadzora oziroma spremembe vsebine.

Varen način oddaljene povezave je s pomočjo VPN (Virtual Private Network). To je storitev, s katero med dvemi računalniki na javnem omrežju vzpostavimo varno povezavo, ki je dodatno šifrirana. Od vseh mogočih tipov povezav je najbolj varna tako-imenovana TSL (Transport Layer Security Protocol) povezava, ena najboljših programskih rešitev za tako povezavo pa se imenuje OpenVPN.

Manjše in nevladne organizacije lahko uporabljajo tudi

Googlovorešitev G Suite

, ki združuje več orodij za pisarniško delo (Gmail, Google Drive, Google Calendar itd). Vseeno vas opozarjamo, da Googlov poslovni model temelji na zbiranju in analizi osebnih podatkov svojih uporabnikov.

IP naslov Digitalna higiena Enkripcija