Iskanje


Označeno z Kazenske ovadbe x Υποστήριξη x Τακτική x ������������������ x

Prijava kaznivega dejanja

Ko imate enkrat dostop do strežniških dnevnikov, iz katerih je razvidno, da ste utrpeli kibernetski napad (kot je na primer nepooblaščen dostop), lahko na policiji prijavite kaznivo dejanje .


V prijavi bodite pozorni na natančen opis dogodkov med kibernetskim napadom (kaj se je dogajalo s spletiščem, kako so si dogodki sledili), priložite ji tudi sistemske dnevnike in druga gradiva, ki bi lahko pomagala pri ugotavljanju krivca (posnetki zaslona).

Strežnik Digitalni dokazi Spletišče Kiberkriminal Kazenske ovadbe

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Če sumite, da ste žrtev blatenja oziroma poniževanja, se lahko obrnete na Policijo oziroma nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost .

NASVET: Na blatenje in poniževanje se ne odzivajte, saj bodo vaši odzivi na sodišču lahko uporabljeni proti vam.

Hkrati dobro ocenite situacijo in presodite, ali gre za dejansko blatenje in poniževanje ali samo za neslano šalo. Če bo to razliko ugotavljalo sodišče, ima to za vas lahko negativne posledice.


Če vam je identiteta kršitelja znana, potem imate možnost vložitve odškodninske tožbe, pri tem pa se ne morete zanašati na pomoč organov pregona. Če v odškodninski tožbi sodišče presodi v vašo korist, vam ponavadi pripada denarna odškodnina.

Ocena tveganja je dober način ocenjevanja težo morebitnega prekrška - kdaj in zakaj se je prekršek zgodil in kdo je odgovoren? Če na primer objavite članek o občutljivi družbeni temi, lahko z oceno tveganja predhodno ugotovite, kdo bi bil lahko zaradi objave prizadet. Pomembno je, da blatenja in poniževanja ne normaliziramo.

Ko se odzivate na blatenje in poniževanje, izberite pristop, s katerim se boste počutili varno in ki vam bo pomagal zmanjšati možnost dodatnega trpljenja, poskrbite za arhiv žaljiv in blatenj ter se podučite o digitalni varnosti ter varovalkah na družabnih omrežjih.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Ugled Taktika Kazenske ovadbe

INSTITUCIONALNA ZAŠČITA

Ker do nadlegovanja lahko pride na več različnih načinih, ga lahko pri oblasteh prijavite v sklopu večih kaznivih dejanj.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

DODATNA ZAŠČITA

Vedno obstaja tveganje, da se bodo spletne grožnje in spletno nasilje preselile v fizičen svet. Ravno zato je fizična varnost ključen pogoj za vse ostale zaščitne prijeme. Pri spletnih napadih včasih pomaga že odmor od spletnih aktivnosti, pogovor z družino, partnerjem, prijatelji in sodelavci, ki vam pomagajo ustvariti varno okolje.

Blokiranje, filtriranje in prijavljanje zlorab na družabnih omrežjih ponavadi lahko pomaga pri dokumentiranju nadlegovanja in zmanjševanju njegovega učinka.

Orodje DeleteMe vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih podatkov iz nekaterih spletnih mest.

Z nadlegovanjem se lahko spopadete tudi s pomočjo poklicnih novinarskih združenj in podpornih skupin.

Nekateri preiskovalni novinarji se s pomočjo svojih strokovnih omrežij z anonimimi spletnimi nadlegovalci spopadajo s preiskovanjem njihovega digitalnega odtisa. To se je izkazalo za učinkovit mehanizem identifikacije napadalcev in razkrivanja njihove identitete pred splošno javnostjo.

V Srbiji lahko novinarke v primerih spletnih napadov zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence" in več drugih feminističnih organizacij, ki nudijo podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Maščevalna pornografija je resna oblika napada in mora biti takoj prijavljena policiji in tožilstvu. Pravno podlago za prijavo vam daje več členov kazenskega zakonika, ki jih lahko oblasti uporabijo pri pregonu.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Nepooblaščeno prisluškovanje in snemanje (137. člen Kazenskega zakonika), nepooblaščeno fotografinje (138. člen), nepooblaščeno objavljanje in predstavljanje besedil tretje osebe, njegovih portretov in posnetkov (140. člen Kazenskega zakonika) so zakonska določila, ki se nanašajo na primere nepooblaščenih posnetkov in jih lahko uporabite pri začetku kazenskega pregona za primere, kjer je tretja oseba izdelala videoposnetek, na katerem ste vi, a je posnetek nastal brez vašega dovoljenja. To velja tudi v primerih, kjer videoposnetek ni bil objavljen na spletu. Kazenski postopek lahko vodi tudi do zasebne tožbe, kar pomeni, da mora oseba, ki tožbo vlaga, poskrbeti za ugotovitev identitete kršitelja in ji dodati čim več podrobnosti in dokaznega gradiva (hramba posnetka, lokacija kamere med snemanje itd.)

Vedno najprej poskrbite za lastno fizično varnost.

Če se vaš nadlegovalec namenoma vmešča v vašo fizično bližino, lahko zahtevate nujni sodni nalog za prepoved približevanja.

Zabeležite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja, saj so to ključni dokaz za organe pregona in za začetek sodnega postopka.

Med postopkom lahko poiščete pomoč in podporo pri nevladnih organizacijah s področja spolnega nasilja, podpornimi organizacijami in osebami, ki so vam lahko v pomoč pri vzpostavljanju varnega okolja.

Če se nadlegovanje dogaja na družabnih omrežijh, prijavite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja ter se seznanite s postopki za odstranjevanje spornih vsebin na Facebook omrežju in drugje na spletu .

Ne pozabite, da privolitev za izdelavo videoposnetka ne pomeni, da ste se s tem podali tudi privolitev za distribucijo. Odgovornost za zlorabo vašega zaupanja nosi oseba, ki je zaupanje zlorabila.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Lokacija Prijava platformi Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

GROŽNJE

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

ZALEZOVANJE

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo. Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Zalezovanje je v Kazenskem zakoniku označeno kot kaznivo dejanje (134a. člen) in to ne samo v primeru fizičnega zalezovanja, temveč tudi v primeru nepooblaščene zbirke osebnih podatkov kot predhodni prekršek pred začetkom zalezovanja. Vseeno Kazenski zakonik navaja, da se mora zalezovanje dogajati dlje časa. Intenzivnost zalezovanja in občutene posledice zalezovanja na žrtvi niso pomemben dejavnik, lahko pa jih sodišče upošteva med postopkom.

Če primeri zalezovanja ne trajajo dovolj dolgo časa, lahko uporabite 145. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

V svetu informacijskih tehnologij še nikoli ni bilo lažje izvajati zasebnega nadzora javnih mest na spletu z najrazličnejšimi metodami. Zato je pomembno, da poskrbite za svoje digitalne naprave (telefoni, računalniki, pametni zvočniki/zvonci itd) in vklopite varovalke zasebnosti na njih ter omejite zmogljivosti hrambe občutljivih podatkov.

Tako kot pri ostalih oblikah napada, je tudi pri zalezovanju pomembno, da o tem obvestite prijatelje, partnerje, družino in sodelavce ter si tako ustvarite podporno mrežo. Če se spletno zalezovanje preseli v fizični prostor, morate o tem takoj obvestiti policijo in zahtevati zaščito.

Preverite dodatne informacije za izboljšanje svoje digitalne varnosti.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Varnost Podpora Identiteta Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe Zalezovanje

SOVRAŽNI GOVOR

Verbalne napade, ki izkoriščajo posameznikovo rasno, versko, etnično, spolno, politično opredelitev oziroma katerikoli del posameznikove identitete, ko je starost oziroma položaj v družbi, lahko označimo za sovražni govor.

Čeprav pravna definicija sovražnega govora ne obstaja, Kazenski zakonik ponuja več mehanizmov zaščite. 297. člen Kazenskega zakonika (spodbujanje etničnega, rasnega in verskega sovraštva in nestrpnosti) prepoveduje kakršenkoli govor, ki negativno naslavlja ljudi znotraj določene (etnične, rasne oziroma verske) skupine. 131. člen Kazenskega zakonika prepoveduje diskriminacijo, ki je osnovana na rasi, barvi kože, veroizpovedi, nacionalnosti oziroma etničnosti ter osebnih značilnostih ter preferencah.

Ta člen prav tako prepoveduje objavo besedil in drugega materiala, ki spodbuja diskriminacijo, zarotništvo in nasilje, uperjeno proti posameznikom ali skupinami, ki spadajo v prej omenjene zaščitene kategorije.

Sovražni govor je prav tako prepovedan z medijsko zakonodajo in delavce medijske industrije lahko doletijo finančne sankcije za širjenje sovražnega govora.

NASVET: Vložite predlog pregona in zahtevajte policijsko in tožilsko preiskavo vašega primera.

Poleg dokumentiranja primera lahko sovražni govor prijavite tudi lastnikom spletne platforme, saj ga vse eksplicitno prepovedujejo v svojih pravilih uporabe.

Če je sovražni govor objavljen na spletu - na spletišču ali omrežju - lahko prek elektronske pošte ali neposredno pri omrežju zahtevate njegov umik.

Hkrati lahko Zagovornik načela enakosti začne preiskavo spornih vsebin. Postopek se začne s pisno prošnjo, na katero mora Zagovornik odgovoriti v 60 dneh in vam sporočiti svojo odločitev o sprožitvi postopka. Postopka lahko ne uvede, lahko objavi mnenje ali zahteva umik sovražnega govora.

Prijava platformi Ugled Taktika Varnost Kazenske ovadbe

ZLORABA OSEBNIH PODATKOV

Zloraba osebnih podatkov je resna grožnja z dolgotrajnimi negativnimi posledicami za žrtev. Med žrtve zlorabe osebnih podatkov štejemo tako osebe, katerih osebni podatki so bili zlorabljeni, kot tudi osebe, ki so bile zlorabljene s pomočjo zlorabljenih osebnih podatkov tretje osebe.

Glede na zapletenost in različnosti primerov napada iz te kategorije, je težko enoznačno določiti pravno podlago za najboljši tip zaščite. V primeru prevare, ki je zagrešena s pomočjo tujega računalnika in ki ima za posledice materialno oziroma finančno korist za kršitelja, lahko vložite kazensko ovadbo vložite pod 217. členom kazenskega zakonika (prevara). Drugi prekršek, nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov (6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov) je lahko vložen v zasebni tožbi, kjer morate poznati identiteto kršitelja.

V primeru da zloraba osebnih podatkov vodi do psihičnih bolečin ali oškodovanja ugleda, lahko odškodnino terjate s civilno tožbo. Pred začetkom postopkov morate poznati identiteto kršitelja in imeti dovolj materiala za dokazovanje negativnih posledic zlorab osebnih podatkov.

Kraja osebnih podatkov je pogosto povezana s finančnimi prevarami in spletno krajo. Pred temi zločini se lahko zaščitite na več načinov: omejite količino denarja, ki jo lahko prenašate med bančnimi računi ali dvignete na bankomatu, vklopite dvokoračno potrditev prijave na bančnih uporabniških računih ter redno uničujete bančne kartice in osebne izkaznice, ki jim je pretekel rok veljavnosti.

Če ste žrtev kraje osebnih podatkov, čimprej obvestite policijo, bančne ustanove in spletna mesta, kjer imate registrirane uporabniške račune. Čimprej tudi prekličite bančne kartice.

Dobro ocenjevanje tveganj in digitalna higiena sta pomembna preventivna ukrepa za zaščito.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Škoda Ugled Identiteta Kiberkriminal Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Ponastavitev dostopa Ponastavitev sistema Kazenske ovadbe

NERESNIČNE OBTOŽBE

Lažne obtožbe imajo zaradi strukturnih razlik v družbeni moči lahko grozljive in dlje časa trajajoče negativne posledice na družbeni ugled žrtve, čeprav ta dokaže, da obtožbe ne držijo.

Ta tip napada lahko poteka tudi v kontekstu pritiska na svobodo izražanja, v tem primeru je žrtvi napada težko zagotoviti zaščito.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Za nematerialno škodo v obliki zmanjšanega ugleda v družbi, lahko vložite odškodninski zahtevek. Pred začetkom postopkov morate poznati identiteto kršitelja in imeti dovolj materiala za dokazovanje negativnih posledic zlorab osebnih podatkov.

Dokumentiraje učinek lažnih obtožb in škodo, ki je ob tem nastala. Če so bile lažbe obtožbe objavljene na spletu, od spletišča objave zahtevajte umik vsebin.

Če je objavljene vsebine preveč, za pomoč zaprosite prijatelje in družino, ki vam lahko pomaga z zahtevki po umiku vsebin iz spletnih omrežij.

Lažne obtožbe lahko tudi javno zavrnete, a pred tem poskrbite za oceno tveganj, saj lahko z dodatnimi komentarji lažne obtožbe dosežejo še večje število ljudi.

Škoda Prijava platformi Ugled Taktika Podpora Mediji Kazenske ovadbe

BESNENJE

Besnenje ponavadi označuje obnašanje uporabnikov na spletnih forumih, kjer skušajo posamezniki z uporabo žaljivega jezika, preklinjanja in drugih načinov verbalne provokacije izvabiti odziv žrtve. Cilj besnenja je poniževanje, sramotenje žrtve in uničevanje njene verodostojnosti.

Obstaja več različnih metod izvajanja takega napada, zato je pravna podlaga za prijavo porazdeljena med več členov Kazenskega zakonika.

Če besnenje vključuje grožnje, vam je na voljo 135. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito, vi pa ste odgovorni za zbiranje dokazov v primeru vlaganja tožbe.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Če je besnenje žaljivo in nespoštljivo, lahko zoper znanega kršitelja vložite zasebno tožbo.

V poteku besnenja se ponavadi uporablja velika količina anonimnih sporočil in komentarjev, ki dodatno zapletejo kazenski pregon in pravne zaščite.

Vaša fizična varnost je najpomembnejša! Poskrbite za svojo fizično varnost, ugasnite sledenje lokaciji na vaših napravah (Google Maps in druge aplikacije).

Poleg zbiranja dokazov besnenja se pogovorite s svojo družino in prijatelji. Če je besnenje povezano z vašim delom, se pogovorite s sodelavci in delodajalcem, ki vam bodo pomagali pri oblikovanju odziva.

V poteku besnenja se ponavadi uporablja velika količina anonimnih sporočil in komentarjev, zato premislite o začasni prekinitvi uporabe družabnih omrežij in spletnih mest, kjer prihaja do incidentov.

Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Mediji Kazenske ovadbe

Vložite prijavo

Ko vlagate prijavo na policijo, morate pred tem poskrbeti za čimvečje število dokazov in jih zbrati na primeren način. Ker gre pri zavarovanju digitalnih dokazov za natančno delo in ker so ponavadi žrtve spletnega napada pod strestom, za zbiranje in zavarovanje dokazov prosite prijatelja, sodelavca oziroma družinskega člana. Dokumentacija dokaznega gradiva mora vsebovati materialne dokaze, ki morajo biti primerno urejeni v podatkovno bazo. V ta namen lahko uporabite razpredelnico, kjer napade razdelite po času, mestu, vzroku, trajanju in tipu in kamor vpišete še prijave na družabno omrežje ter njihove odzive. Vse to so pomembne informacije za organe pregona ter sodni postopek. Poskusite definirati tip napada, saj boste s tem pomagali organom pregona, ki se šele spoznavajo s tem področjem. Tako jim boste lahko bolj razumljivo pojasnili, kaj se je zgodilo.

Najprej morate zavarovati spletne povezave (URL naslovi) v integralni obliki (če se je napad zgodil na družabnem omrežju, morate zavarovati spletno povezavo, ki vodi do profila napadalca). Hkrati shranite vsa napadalčeva sporočila v integralni obliki, saj boste s tem zavarovali tudi metapodatkovje (glavo e-poštnega sporočila).

Priporočljivo je narediti tudi posnetke zaslona s sporočilom, sliko oziroma videposnetkom, ki je bil del napada. Če je v napad vključeno veliko število vsebin, morate shraniti vsako vsebino posebej in se med shranjevanjem dokazov posneti na video.

Če se napadi dogajajo s pomočjo zvočnih klicev prek telefona, mora popis dokaznega gradiva vsebovati klicne dnevnike na telefonu, ki vsebujejo datum in čas klica ter telefonsko številko klicatelja. Pri zavarovanju dokazov napada se lahko obrnete tudi na odzivni center za kibernetsko varnost, ki vam bo lahko ponudil tehnično pomoč oziroma na druge organe v vaši državi, ki so zadolženi za pregon kibernetske kriminalitete.

Digitalni dokazi Odtekanje podatkov CERT Kiberkriminal Kazenske ovadbe Policija

DOXXING

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Ne glede na namen objave, je sama nepooblaščena objava osebnih podatkov označena kot oblika spletnega napada. V primeru, da objava podatkov lahko ogrozi vašo varnost, lahko zoper napadalca vložite predlog za pregon po 145. členu Kazenskega zakonika - Ogrožanje varnosti. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

137. člen Kazenskega zakonika, Nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov, ki prepoveduje zbiranje, objavo in uporabo podatkov za namene, "ki niso vnaprej znani in določeni", je lahko pravna osnova za prijavo.

Zberite dokaze o vseh kršitvah in mestih, kjer so bili objavljeni vaši osebni podatki ter materiale priložite prijavi.

Nepooblaščeno objavo osebnih podatkov nemudoma prijavite lastnikom družabnih omrežij, kjer so bili podatki objavljeni ter policiji.

Redno preverjajte, kaj se dogaja z vašo prijavo. Takojšnja reakcija je ključna, če hočete prekiniti širjenje vaših osebnih podatkov po spletu.

Izklopite sledenje geografski lokaciji na vašem telefonu, Google maps in drugih aplikacijah, ki zbirajo občutljive podatke o vas (lokacija, poštni naslov itd.)

Vklopite vse varovalke vašega osebnega profila na družabnem spletu, dvo-koračno potrditev prijave za vsa spletna mesta, kjer se nahajajo vaši osebni in občutlijvi podatki.

Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate - sodelavci, prijatelji, člani družine. Od policije zahtevajte, naj se čimprej obrnejo na lastnike spletnih platform in od njih zahtevajo izbris vaših nepooblaščeno objavljenih osebnih podatkov.

Orodje, ki vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih in občutljivih podatkov iz svetovnega spleta, se imenuje Deleteme .

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Odtekanje podatkov Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Identiteta Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

MAŠČEVANJE PODPORNIKOM

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Povračilni ukrepi se lahko zgodijo na različne načine in so lahko povezani s pregonljivimi dejanji. Če napad ogrozi vašo varnost, lahko 145. člen Kazenskega zakona nudi pravno podlago za zaščito. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Ob napadu presodite, ali ga lahko označite za prekršek, grožnjo, nadlegovanje, nepooblaščeno objavo osebnih podatkov, lažne prijave oziroma druga oblika kibernetskega napada. Označevanje tipa napada v kombinaciji s referenciranjem členov Kazenskega zakonika lahko izboljša vaše možnosti pravne zaščite.

Poleg že omenjenih zaščitnih mehanizmov je uporabna strategija pri soočanju z napadi tudi javna obsodba napadov brez neposredne omembe napadalca. Če se boste odločiti za to taktiko, ocenite tveganja in nadaljujte z zbiranjem dokazov, še posebej v primeru obrekovanja. Obkrožite se s

prijatelji, družino in sodelavci

.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Varnost Podpora Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe