Iskanje


Označeno z Naslov za ponastavitev x Podpora x Malware x Apps x

INSTITUCIONALNA ZAŠČITA

Ker do nadlegovanja lahko pride na več različnih načinih, ga lahko pri oblasteh prijavite v sklopu večih kaznivih dejanj.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

DODATNA ZAŠČITA

Vedno obstaja tveganje, da se bodo spletne grožnje in spletno nasilje preselile v fizičen svet. Ravno zato je fizična varnost ključen pogoj za vse ostale zaščitne prijeme. Pri spletnih napadih včasih pomaga že odmor od spletnih aktivnosti, pogovor z družino, partnerjem, prijatelji in sodelavci, ki vam pomagajo ustvariti varno okolje.

Blokiranje, filtriranje in prijavljanje zlorab na družabnih omrežjih ponavadi lahko pomaga pri dokumentiranju nadlegovanja in zmanjševanju njegovega učinka.

Orodje DeleteMe vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih podatkov iz nekaterih spletnih mest.

Z nadlegovanjem se lahko spopadete tudi s pomočjo poklicnih novinarskih združenj in podpornih skupin.

Nekateri preiskovalni novinarji se s pomočjo svojih strokovnih omrežij z anonimimi spletnimi nadlegovalci spopadajo s preiskovanjem njihovega digitalnega odtisa. To se je izkazalo za učinkovit mehanizem identifikacije napadalcev in razkrivanja njihove identitete pred splošno javnostjo.

V Srbiji lahko novinarke v primerih spletnih napadov zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence" in več drugih feminističnih organizacij, ki nudijo podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Maščevalna pornografija je resna oblika napada in mora biti takoj prijavljena policiji in tožilstvu. Pravno podlago za prijavo vam daje več členov kazenskega zakonika, ki jih lahko oblasti uporabijo pri pregonu.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Nepooblaščeno prisluškovanje in snemanje (137. člen Kazenskega zakonika), nepooblaščeno fotografinje (138. člen), nepooblaščeno objavljanje in predstavljanje besedil tretje osebe, njegovih portretov in posnetkov (140. člen Kazenskega zakonika) so zakonska določila, ki se nanašajo na primere nepooblaščenih posnetkov in jih lahko uporabite pri začetku kazenskega pregona za primere, kjer je tretja oseba izdelala videoposnetek, na katerem ste vi, a je posnetek nastal brez vašega dovoljenja. To velja tudi v primerih, kjer videoposnetek ni bil objavljen na spletu. Kazenski postopek lahko vodi tudi do zasebne tožbe, kar pomeni, da mora oseba, ki tožbo vlaga, poskrbeti za ugotovitev identitete kršitelja in ji dodati čim več podrobnosti in dokaznega gradiva (hramba posnetka, lokacija kamere med snemanje itd.)

Vedno najprej poskrbite za lastno fizično varnost.

Če se vaš nadlegovalec namenoma vmešča v vašo fizično bližino, lahko zahtevate nujni sodni nalog za prepoved približevanja.

Zabeležite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja, saj so to ključni dokaz za organe pregona in za začetek sodnega postopka.

Med postopkom lahko poiščete pomoč in podporo pri nevladnih organizacijah s področja spolnega nasilja, podpornimi organizacijami in osebami, ki so vam lahko v pomoč pri vzpostavljanju varnega okolja.

Če se nadlegovanje dogaja na družabnih omrežijh, prijavite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja ter se seznanite s postopki za odstranjevanje spornih vsebin na Facebook omrežju in drugje na spletu .

Ne pozabite, da privolitev za izdelavo videoposnetka ne pomeni, da ste se s tem podali tudi privolitev za distribucijo. Odgovornost za zlorabo vašega zaupanja nosi oseba, ki je zaupanje zlorabila.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Lokacija Prijava platformi Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

ZALEZOVANJE

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo. Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Zalezovanje je v Kazenskem zakoniku označeno kot kaznivo dejanje (134a. člen) in to ne samo v primeru fizičnega zalezovanja, temveč tudi v primeru nepooblaščene zbirke osebnih podatkov kot predhodni prekršek pred začetkom zalezovanja. Vseeno Kazenski zakonik navaja, da se mora zalezovanje dogajati dlje časa. Intenzivnost zalezovanja in občutene posledice zalezovanja na žrtvi niso pomemben dejavnik, lahko pa jih sodišče upošteva med postopkom.

Če primeri zalezovanja ne trajajo dovolj dolgo časa, lahko uporabite 145. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

V svetu informacijskih tehnologij še nikoli ni bilo lažje izvajati zasebnega nadzora javnih mest na spletu z najrazličnejšimi metodami. Zato je pomembno, da poskrbite za svoje digitalne naprave (telefoni, računalniki, pametni zvočniki/zvonci itd) in vklopite varovalke zasebnosti na njih ter omejite zmogljivosti hrambe občutljivih podatkov.

Tako kot pri ostalih oblikah napada, je tudi pri zalezovanju pomembno, da o tem obvestite prijatelje, partnerje, družino in sodelavce ter si tako ustvarite podporno mrežo. Če se spletno zalezovanje preseli v fizični prostor, morate o tem takoj obvestiti policijo in zahtevati zaščito.

Preverite dodatne informacije za izboljšanje svoje digitalne varnosti.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Varnost Podpora Identiteta Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe Zalezovanje

MAŠČEVANJE PODPORNIKOM

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Povračilni ukrepi se lahko zgodijo na različne načine in so lahko povezani s pregonljivimi dejanji. Če napad ogrozi vašo varnost, lahko 145. člen Kazenskega zakona nudi pravno podlago za zaščito. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Ob napadu presodite, ali ga lahko označite za prekršek, grožnjo, nadlegovanje, nepooblaščeno objavo osebnih podatkov, lažne prijave oziroma druga oblika kibernetskega napada. Označevanje tipa napada v kombinaciji s referenciranjem členov Kazenskega zakonika lahko izboljša vaše možnosti pravne zaščite.

Poleg že omenjenih zaščitnih mehanizmov je uporabna strategija pri soočanju z napadi tudi javna obsodba napadov brez neposredne omembe napadalca. Če se boste odločiti za to taktiko, ocenite tveganja in nadaljujte z zbiranjem dokazov, še posebej v primeru obrekovanja. Obkrožite se s

prijatelji, družino in sodelavci

.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Varnost Podpora Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe