Iskanje


Označeno z Podpora x Digitalni dokazi x Password x Identity x User account x Access recovery x Digital evidence x

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Zaradi različnih osebnih stopenj tolerance je meja med upravičeno kritiko in blatenjem velikokrat nejasna. Javne osebe, še posebej politični predstavniki, morajo imeti debelejšo kožo pri sprejemanju kritike. Po drugi strani lahko novinarji ter aktivisti za človekove pravice šokirajo in užalijo javne osebe za potrebe javnega interesa.

Novinarke, aktivistke in političarke so večkrat tarče blatenja in poniževanja v primerjavi s svojimi moškimi kolegi. Napadi, ki temeljijo na spolni identiteti, so mednarodno prepoznani kot spolno nasilje.


Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem.

Če ste novinarka, se obrnite na skupino "Female Journalists against violence", ki nudi pomoč in podporo v primerih zgoraj opisanih in drugih napadov.

Digitalni dokazi Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Javni uslužbenec

NADLEGOVANJE

Napadi ponavadi izkoriščajo posameznikove ranljivosti, z nadlegovanjem pa se napadalci osredotočajo na posameznikovo dostojanstvo, ugled in zasebnost z namenom utišanja oziroma zmanjšanja spletnih aktivnosti napadene osebe.

Z nadlegovanjem opisujemo različna dejanja, od spolno eksplicitnih groženj do različnih stopenj vdora v posameznikovo zasebnost.

Zaradi informacijske arhitekture spletnega okolja lahko napade vodi ena oseba na eni platformi, ki se ji nato pridruži več oseb na različnih patformah - v tem primeru gre za primer napada spletne tolpe.

Pomembno je, da žrtve napada spletne tolpe ne krivimo za napad: nasilje je potrebno brezpogojno obsoditi. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

V primeru napada spletne tolpe - ki lahko vključujejo veliko število sporočil na večih spletnih platformah in komunikacijskih kanalih - je pomembna čustvena podpora in praktična pomoč prijateljev in družine, ki vam bodo pomagali pri povrnitvi občutka varnosti.

Najbolj učinkovita obramba pred spletnimi napadi izvirajo iz holističnega pristopa do varnosti in vključujejo fizično, psihično in digitalno komponento (z glavnim poudarkom na dosledni digitalni higieni). Dokler vam digitalna higiena in holistični pristop do varnosti ne prideta v krvi, morate obvezno redno ocenjevati tveganja ter v posebej hudih primerih napadov poiskati pravno oziroma psihiatrično pomoč.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Ko se boste počutili dovolj močne, lahko začnete delati na izboljševanju svoje digitalne varnosti in digitalne higiene. Na voljo imate več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost DIY ter projekt ZEN , ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti. Če ste novinar, preverite spletni tečaj za novinarje Totem , ki se prav tako ukvarja z obrambo pred spletnimi napadi. Če bi se radi osredotočili na področje samopomoči, sta vam na voljo programa OnLine sos in Feminist frequency , kjer boste našli več taktik in pristopov.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah Delodajalec

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Četudi so posnetki in slike pornografskih vsebin nastali s privoljenjem, mora oseba, ki je predstavljena na posnetkih in slikah, podati še eksplicitno dovoljenje za spletno objavo in distribucijo.

Ne glede na medij (fotografija, videoposnetek, animacija) je objava pornografskih vsebin brez privolitve primer maščevalne pornografije, kjer prizadeta oseba ni odgovorna. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Azerbajžansko novinarko so posneli med spolnim odnosom v njenem domu, videoposnetek pa je bil posredovan večim medijskim hišam in objavljen na spletu. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da so tretje osebe kršile novinarkino pravico do zasebnosti in pravico do svobode govora. To je bil prvi primer , ki je jasno vzpostavil odnos med zasebnostjo in svobode izražanja.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah

ZALEZOVANJE

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo. Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Zalezovanje je v Kazenskem zakoniku označeno kot kaznivo dejanje (134a. člen) in to ne samo v primeru fizičnega zalezovanja, temveč tudi v primeru nepooblaščene zbirke osebnih podatkov kot predhodni prekršek pred začetkom zalezovanja. Vseeno Kazenski zakonik navaja, da se mora zalezovanje dogajati dlje časa. Intenzivnost zalezovanja in občutene posledice zalezovanja na žrtvi niso pomemben dejavnik, lahko pa jih sodišče upošteva med postopkom.

Če primeri zalezovanja ne trajajo dovolj dolgo časa, lahko uporabite 145. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

V svetu informacijskih tehnologij še nikoli ni bilo lažje izvajati zasebnega nadzora javnih mest na spletu z najrazličnejšimi metodami. Zato je pomembno, da poskrbite za svoje digitalne naprave (telefoni, računalniki, pametni zvočniki/zvonci itd) in vklopite varovalke zasebnosti na njih ter omejite zmogljivosti hrambe občutljivih podatkov.

Tako kot pri ostalih oblikah napada, je tudi pri zalezovanju pomembno, da o tem obvestite prijatelje, partnerje, družino in sodelavce ter si tako ustvarite podporno mrežo. Če se spletno zalezovanje preseli v fizični prostor, morate o tem takoj obvestiti policijo in zahtevati zaščito.

Preverite dodatne informacije za izboljšanje svoje digitalne varnosti.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Varnost Podpora Identiteta Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe Zalezovanje

MAŠČEVANJE PODPORNIKOM

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Povračilni ukrepi se lahko zgodijo na različne načine in so lahko povezani s pregonljivimi dejanji. Če napad ogrozi vašo varnost, lahko 145. člen Kazenskega zakona nudi pravno podlago za zaščito. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Ob napadu presodite, ali ga lahko označite za prekršek, grožnjo, nadlegovanje, nepooblaščeno objavo osebnih podatkov, lažne prijave oziroma druga oblika kibernetskega napada. Označevanje tipa napada v kombinaciji s referenciranjem členov Kazenskega zakonika lahko izboljša vaše možnosti pravne zaščite.

Poleg že omenjenih zaščitnih mehanizmov je uporabna strategija pri soočanju z napadi tudi javna obsodba napadov brez neposredne omembe napadalca. Če se boste odločiti za to taktiko, ocenite tveganja in nadaljujte z zbiranjem dokazov, še posebej v primeru obrekovanja. Obkrožite se s

prijatelji, družino in sodelavci

.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Varnost Podpora Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe