Iskanje


Označeno z Prijava platformi x Εφαρμογές x Ασφάλεια x Browser x

LAŽNE PRIJAVE

Zloraba mehanizmov za prijavo spornih vsebin oziroma vlaganje lažnih zahtevkov za kršitev avtorske pravice ter drugih zlorab Pogojev uporabe oziroma Pravil skupnosti ter drugih regulatornih orodij na družabnem spletu z namenom blokiranja uporabnika, ukinitve uporabniškega računa oziroma utišanja posameznega uporabnika.

Ponovno vzpostavljanje nadzora nad spletnimi profili je ponavadi zelo zahteven in dolgotrajen postopek. Pritožbeni postopki od prijavitelja zahtevajo veliko časa in energije in četudi žrtev s pritožbo uspe, so napadalci uspeli z začasnim izklopom profila.

Najbolj znan srbski primer lažnih prijav glede kršitev pogojev uporabe družabnih omrežij je začasna ukinitev profila Varuha človekovih pravic.


https://resursi.sharefoundation.info/sr/resource/kako-mreze-ureduju-javni-prostor-youtube-protiv-ombudsmana/

Digitalni dokazi Prijava platformi Taktika Identiteta Pritisk

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Če sumite, da ste žrtev blatenja oziroma poniževanja, se lahko obrnete na Policijo oziroma nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost .

NASVET: Na blatenje in poniževanje se ne odzivajte, saj bodo vaši odzivi na sodišču lahko uporabljeni proti vam.

Hkrati dobro ocenite situacijo in presodite, ali gre za dejansko blatenje in poniževanje ali samo za neslano šalo. Če bo to razliko ugotavljalo sodišče, ima to za vas lahko negativne posledice.


Če vam je identiteta kršitelja znana, potem imate možnost vložitve odškodninske tožbe, pri tem pa se ne morete zanašati na pomoč organov pregona. Če v odškodninski tožbi sodišče presodi v vašo korist, vam ponavadi pripada denarna odškodnina.

Ocena tveganja je dober način ocenjevanja težo morebitnega prekrška - kdaj in zakaj se je prekršek zgodil in kdo je odgovoren? Če na primer objavite članek o občutljivi družbeni temi, lahko z oceno tveganja predhodno ugotovite, kdo bi bil lahko zaradi objave prizadet. Pomembno je, da blatenja in poniževanja ne normaliziramo.

Ko se odzivate na blatenje in poniževanje, izberite pristop, s katerim se boste počutili varno in ki vam bo pomagal zmanjšati možnost dodatnega trpljenja, poskrbite za arhiv žaljiv in blatenj ter se podučite o digitalni varnosti ter varovalkah na družabnih omrežjih.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Ugled Taktika Kazenske ovadbe

INSTITUCIONALNA ZAŠČITA

Ker do nadlegovanja lahko pride na več različnih načinih, ga lahko pri oblasteh prijavite v sklopu večih kaznivih dejanj.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

DODATNA ZAŠČITA

Vedno obstaja tveganje, da se bodo spletne grožnje in spletno nasilje preselile v fizičen svet. Ravno zato je fizična varnost ključen pogoj za vse ostale zaščitne prijeme. Pri spletnih napadih včasih pomaga že odmor od spletnih aktivnosti, pogovor z družino, partnerjem, prijatelji in sodelavci, ki vam pomagajo ustvariti varno okolje.

Blokiranje, filtriranje in prijavljanje zlorab na družabnih omrežjih ponavadi lahko pomaga pri dokumentiranju nadlegovanja in zmanjševanju njegovega učinka.

Orodje DeleteMe vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih podatkov iz nekaterih spletnih mest.

Z nadlegovanjem se lahko spopadete tudi s pomočjo poklicnih novinarskih združenj in podpornih skupin.

Nekateri preiskovalni novinarji se s pomočjo svojih strokovnih omrežij z anonimimi spletnimi nadlegovalci spopadajo s preiskovanjem njihovega digitalnega odtisa. To se je izkazalo za učinkovit mehanizem identifikacije napadalcev in razkrivanja njihove identitete pred splošno javnostjo.

V Srbiji lahko novinarke v primerih spletnih napadov zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence" in več drugih feminističnih organizacij, ki nudijo podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Maščevalna pornografija je resna oblika napada in mora biti takoj prijavljena policiji in tožilstvu. Pravno podlago za prijavo vam daje več členov kazenskega zakonika, ki jih lahko oblasti uporabijo pri pregonu.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Nepooblaščeno prisluškovanje in snemanje (137. člen Kazenskega zakonika), nepooblaščeno fotografinje (138. člen), nepooblaščeno objavljanje in predstavljanje besedil tretje osebe, njegovih portretov in posnetkov (140. člen Kazenskega zakonika) so zakonska določila, ki se nanašajo na primere nepooblaščenih posnetkov in jih lahko uporabite pri začetku kazenskega pregona za primere, kjer je tretja oseba izdelala videoposnetek, na katerem ste vi, a je posnetek nastal brez vašega dovoljenja. To velja tudi v primerih, kjer videoposnetek ni bil objavljen na spletu. Kazenski postopek lahko vodi tudi do zasebne tožbe, kar pomeni, da mora oseba, ki tožbo vlaga, poskrbeti za ugotovitev identitete kršitelja in ji dodati čim več podrobnosti in dokaznega gradiva (hramba posnetka, lokacija kamere med snemanje itd.)

Vedno najprej poskrbite za lastno fizično varnost.

Če se vaš nadlegovalec namenoma vmešča v vašo fizično bližino, lahko zahtevate nujni sodni nalog za prepoved približevanja.

Zabeležite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja, saj so to ključni dokaz za organe pregona in za začetek sodnega postopka.

Med postopkom lahko poiščete pomoč in podporo pri nevladnih organizacijah s področja spolnega nasilja, podpornimi organizacijami in osebami, ki so vam lahko v pomoč pri vzpostavljanju varnega okolja.

Če se nadlegovanje dogaja na družabnih omrežijh, prijavite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja ter se seznanite s postopki za odstranjevanje spornih vsebin na Facebook omrežju in drugje na spletu .

Ne pozabite, da privolitev za izdelavo videoposnetka ne pomeni, da ste se s tem podali tudi privolitev za distribucijo. Odgovornost za zlorabo vašega zaupanja nosi oseba, ki je zaupanje zlorabila.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Lokacija Prijava platformi Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

UMETNA INTELIGENCA IN VIDEOPOSNETKI (DEEP FAKES)

Hiperrealistični video- ali zvočni posnetki, obdelani s posebno programsko opremo, ki lažno prikazujejo obnašanje ali govor žrtve, z namenom škodovanja njegovemu/njenemu ugledu.

V naslednjih primerih lahko vložite odškodninski zahtevek, če je obdelan videposnetek namenjen povzročitvi vašega trpljenja, blatenja oziroma če ste zaradi obdelanega videposnetka utrpeli finančno škodo (primer: kraja biometričnih podatkov za namene prevare).

Če ste utrpeli finančno škodo zaradi obdelanega videoposnetka, lahko vložite odškodninsko tožbo, s katero zahtevate povrnitev finančne škode. V primeru trpljenja oziroma drugih oblik nepremoženjske škode (ugled, psihične bolečine) lahko vložine civilno tožbo in zahtevate kompenzacijo. V obeh primerih boste vi odgovorni za identifikacijo kršitelja.

Posnetke, obdelani in potvorjeni z umetno inteligenco, je vedno težje zaznati (poglejte primer direktorja Facebook omrežja). Nekateri znaki, da gre za potvarjanje z umetno inteligenco so nenaravni in mehanični gibi oseb na posnetku, odsotnost utripanja vek, razlika med premikanjem ustnic in glasom, ki prihaja iz ust. Tveganje zlorabe lahko zmanjšate z zavedanjem svojega digitalnega odtisa in pozornostjo pri deljenju biometričnih podatkov, ki lahko vključujejo slike, videoposnetke in zvočne posnetke.

Škoda Prijava platformi Ugled

GROŽNJE

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

SOVRAŽNI GOVOR

Verbalne napade, ki izkoriščajo posameznikovo rasno, versko, etnično, spolno, politično opredelitev oziroma katerikoli del posameznikove identitete, ko je starost oziroma položaj v družbi, lahko označimo za sovražni govor.

Čeprav pravna definicija sovražnega govora ne obstaja, Kazenski zakonik ponuja več mehanizmov zaščite. 297. člen Kazenskega zakonika (spodbujanje etničnega, rasnega in verskega sovraštva in nestrpnosti) prepoveduje kakršenkoli govor, ki negativno naslavlja ljudi znotraj določene (etnične, rasne oziroma verske) skupine. 131. člen Kazenskega zakonika prepoveduje diskriminacijo, ki je osnovana na rasi, barvi kože, veroizpovedi, nacionalnosti oziroma etničnosti ter osebnih značilnostih ter preferencah.

Ta člen prav tako prepoveduje objavo besedil in drugega materiala, ki spodbuja diskriminacijo, zarotništvo in nasilje, uperjeno proti posameznikom ali skupinami, ki spadajo v prej omenjene zaščitene kategorije.

Sovražni govor je prav tako prepovedan z medijsko zakonodajo in delavce medijske industrije lahko doletijo finančne sankcije za širjenje sovražnega govora.

NASVET: Vložite predlog pregona in zahtevajte policijsko in tožilsko preiskavo vašega primera.

Poleg dokumentiranja primera lahko sovražni govor prijavite tudi lastnikom spletne platforme, saj ga vse eksplicitno prepovedujejo v svojih pravilih uporabe.

Če je sovražni govor objavljen na spletu - na spletišču ali omrežju - lahko prek elektronske pošte ali neposredno pri omrežju zahtevate njegov umik.

Hkrati lahko Zagovornik načela enakosti začne preiskavo spornih vsebin. Postopek se začne s pisno prošnjo, na katero mora Zagovornik odgovoriti v 60 dneh in vam sporočiti svojo odločitev o sprožitvi postopka. Postopka lahko ne uvede, lahko objavi mnenje ali zahteva umik sovražnega govora.

Prijava platformi Ugled Taktika Varnost Kazenske ovadbe

NERESNIČNE OBTOŽBE

Lažne obtožbe imajo zaradi strukturnih razlik v družbeni moči lahko grozljive in dlje časa trajajoče negativne posledice na družbeni ugled žrtve, čeprav ta dokaže, da obtožbe ne držijo.

Ta tip napada lahko poteka tudi v kontekstu pritiska na svobodo izražanja, v tem primeru je žrtvi napada težko zagotoviti zaščito.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Za nematerialno škodo v obliki zmanjšanega ugleda v družbi, lahko vložite odškodninski zahtevek. Pred začetkom postopkov morate poznati identiteto kršitelja in imeti dovolj materiala za dokazovanje negativnih posledic zlorab osebnih podatkov.

Dokumentiraje učinek lažnih obtožb in škodo, ki je ob tem nastala. Če so bile lažbe obtožbe objavljene na spletu, od spletišča objave zahtevajte umik vsebin.

Če je objavljene vsebine preveč, za pomoč zaprosite prijatelje in družino, ki vam lahko pomaga z zahtevki po umiku vsebin iz spletnih omrežij.

Lažne obtožbe lahko tudi javno zavrnete, a pred tem poskrbite za oceno tveganj, saj lahko z dodatnimi komentarji lažne obtožbe dosežejo še večje število ljudi.

Škoda Prijava platformi Ugled Taktika Podpora Mediji Kazenske ovadbe

Prijave na družabna omrežja

V primeru, da se na spletu nekdo predstavlja za vas (e-poštni naslov, račun na družabnih omrežjih) oziroma če ste žrtev spletnega blatenja, spletnih groženj, spletnega sovražnega govora oziroma spletnega zalezovanja, morate to prijaviti na spletnem mestu, kjer se to dogaja. Ob prijavi boste lahko pojasnili naravo grožnje. Več informacij najdete na spletišču ameriškega PEN Center .

Svetujemo vam tudi, da blokirate uporabnike družabnih omrežij, ki nad vami vršijo pritisk in vas napadajo.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Odtekanje podatkov Kiberkriminal

POTVARJANJE REZULTATOV SPLETNEGA ISKANJA

Namensko potvarjanje rezultatov spletnega iskanja v iskalnikih in promocija napačnih ali zlonamernih informacij z namenom slabšanja posameznikovega ugleda.

V zakonodaji potvarjanje rezultatov spletnega iskanja še ni prepovedano oziroma označeno za protipravno dejanje. S tehničnega vidika potvarjanje rezultatov ne pomeni zlorabe osebnih podatkov, temveč je to označeno za zlorabo spletnega iskalnika. V nekaterih primerih lahko organi to preganjajo po 302. členu Kazenskega zakonika (Nepooblaščen dostop do računalnika, omrežja oziroma obdelovalca elektronskih podatkov), ki se začne na prijavo oškodovanca. V tem primeru morate dokazno gradivo (posnetke zaslona, analiza iskalnih pojmov) predati policiji.

Če mislite, da vam za zmanjšan ugled pripada odškodnina, morate vložiti odškodninski zahtevek. Pred vložitvijo morate identificirati napadalca in zbrati večino dokazov, ki potrjujejo vašo trditev o namenski zlorabi podatkov z namenom napada na dobro ime.

Zaradi vsesplošne dostopnosti orodij za manipulacijo iskalnih algoritmov, se potvarjanja rezultatov spletnega iskanja lahko loti skoraj vsak spletni uporabnik, obramba pred manipulacijo pa je zelo težavna.

Google je v pomoč pred potvarjanjem rezultatov iskanja razvil dodatek za svoj iskalnik - Google Meet Bomb Guard vam pomaga blokirati vse nepovabljene udeležence Google Meet skupine in udeležence z generičnimi e-naslovi.

Preverite še ostale dodatke za spletne iskalnike , ki vam lahko pomagajo pri omenjevanju škode, ki nastane z manipulacijo rezultatov iskanja.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Brskalnik Škoda Prijava platformi Ugled

DOXXING

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Ne glede na namen objave, je sama nepooblaščena objava osebnih podatkov označena kot oblika spletnega napada. V primeru, da objava podatkov lahko ogrozi vašo varnost, lahko zoper napadalca vložite predlog za pregon po 145. členu Kazenskega zakonika - Ogrožanje varnosti. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

137. člen Kazenskega zakonika, Nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov, ki prepoveduje zbiranje, objavo in uporabo podatkov za namene, "ki niso vnaprej znani in določeni", je lahko pravna osnova za prijavo.

Zberite dokaze o vseh kršitvah in mestih, kjer so bili objavljeni vaši osebni podatki ter materiale priložite prijavi.

Nepooblaščeno objavo osebnih podatkov nemudoma prijavite lastnikom družabnih omrežij, kjer so bili podatki objavljeni ter policiji.

Redno preverjajte, kaj se dogaja z vašo prijavo. Takojšnja reakcija je ključna, če hočete prekiniti širjenje vaših osebnih podatkov po spletu.

Izklopite sledenje geografski lokaciji na vašem telefonu, Google maps in drugih aplikacijah, ki zbirajo občutljive podatke o vas (lokacija, poštni naslov itd.)

Vklopite vse varovalke vašega osebnega profila na družabnem spletu, dvo-koračno potrditev prijave za vsa spletna mesta, kjer se nahajajo vaši osebni in občutlijvi podatki.

Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate - sodelavci, prijatelji, člani družine. Od policije zahtevajte, naj se čimprej obrnejo na lastnike spletnih platform in od njih zahtevajo izbris vaših nepooblaščeno objavljenih osebnih podatkov.

Orodje, ki vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih in občutljivih podatkov iz svetovnega spleta, se imenuje Deleteme .

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Odtekanje podatkov Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Identiteta Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

MAŠČEVANJE PODPORNIKOM

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Povračilni ukrepi se lahko zgodijo na različne načine in so lahko povezani s pregonljivimi dejanji. Če napad ogrozi vašo varnost, lahko 145. člen Kazenskega zakona nudi pravno podlago za zaščito. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Ob napadu presodite, ali ga lahko označite za prekršek, grožnjo, nadlegovanje, nepooblaščeno objavo osebnih podatkov, lažne prijave oziroma druga oblika kibernetskega napada. Označevanje tipa napada v kombinaciji s referenciranjem členov Kazenskega zakonika lahko izboljša vaše možnosti pravne zaščite.

Poleg že omenjenih zaščitnih mehanizmov je uporabna strategija pri soočanju z napadi tudi javna obsodba napadov brez neposredne omembe napadalca. Če se boste odločiti za to taktiko, ocenite tveganja in nadaljujte z zbiranjem dokazov, še posebej v primeru obrekovanja. Obkrožite se s

prijatelji, družino in sodelavci

.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Varnost Podpora Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe