Iskanje

Napadi ponavadi izkoriščajo posameznikove ranljivosti, z nadlegovanjem pa se napadalci osredotočajo na posameznikovo dostojanstvo, ugled in zasebnost z namenom utišanja oziroma zmanjšanja spletnih aktivnosti napadene osebe.

Z nadlegovanjem opisujemo različna dejanja, od spolno eksplicitnih groženj do različnih stopenj vdora v posameznikovo zasebnost.

Zaradi informacijske arhitekture spletnega okolja lahko napade vodi ena oseba na eni platformi, ki se ji nato pridruži več oseb na različnih patformah - v tem primeru gre za primer napada spletne tolpe.

Pomembno je, da žrtve napada spletne tolpe ne krivimo za napad: nasilje je potrebno brezpogojno obsoditi. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

V primeru napada spletne tolpe - ki lahko vključujejo veliko število sporočil na večih spletnih platformah in komunikacijskih kanalih - je pomembna čustvena podpora in praktična pomoč prijateljev in družine, ki vam bodo pomagali pri povrnitvi občutka varnosti.

Najbolj učinkovita obramba pred spletnimi napadi izvirajo iz holističnega pristopa do varnosti in vključujejo fizično, psihično in digitalno komponento (z glavnim poudarkom na dosledni digitalni higieni). Dokler vam digitalna higiena in holistični pristop do varnosti ne prideta v krvi, morate obvezno redno ocenjevati tveganja ter v posebej hudih primerih napadov poiskati pravno oziroma psihiatrično pomoč.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Ko se boste počutili dovolj močne, lahko začnete delati na izboljševanju svoje digitalne varnosti in digitalne higiene. Na voljo imate več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost DIY ter projekt ZEN , ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti. Če ste novinar, preverite spletni tečaj za novinarje Totem , ki se prav tako ukvarja z obrambo pred spletnimi napadi. Če bi se radi osredotočili na področje samopomoči, sta vam na voljo programa OnLine sos in Feminist frequency , kjer boste našli več taktik in pristopov.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah Delodajalec

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Četudi so posnetki in slike pornografskih vsebin nastali s privoljenjem, mora oseba, ki je predstavljena na posnetkih in slikah, podati še eksplicitno dovoljenje za spletno objavo in distribucijo.

Ne glede na medij (fotografija, videoposnetek, animacija) je objava pornografskih vsebin brez privolitve primer maščevalne pornografije, kjer prizadeta oseba ni odgovorna. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Azerbajžansko novinarko so posneli med spolnim odnosom v njenem domu, videoposnetek pa je bil posredovan večim medijskim hišam in objavljen na spletu. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da so tretje osebe kršile novinarkino pravico do zasebnosti in pravico do svobode govora. To je bil prvi primer , ki je jasno vzpostavil odnos med zasebnostjo in svobode izražanja.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo.

Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Med ženskami in pripadnicami/ki LGBTQI skupnosti je veliko žrtev te oblike psihičnega spletnega nasilja. Četudi se zalezovanje ne prelije v resnično življenje, lahko pri zalezovancih vzbudi občutek nemoči, izgube nadzora nad lastnim življenjem in zasebnostjo. Bolj resni primeri imajo lahko za posledico pri žrtvi moreč občutek prisotnosti zalezovalca v vseh sferah žrtvinega življenja.

Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Ko se boste počutili dovolj močne, lahko začnete delati na izboljševanju svoje digitalne varnosti in digitalne higiene. Na voljo imate več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost DIY ter projekt ZEN , ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Spolno nadlegovanje Strah

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Vse progosteje se dogaja prelivanje spletnih groženj v resnično življenje, kjer je ogrožena žrtvina lastnina oziroma njeno življenje. Napadi v resničnem življenju niso nujno izvedeni s strani iste osebe, ki izreka spletne grožnje, temveč lahko spletne grožnje motivirajo druge napadalce.

Za uporabnike družabnih omrežij iz Balkana so grožnje z nasiljem in sovražni govor do afriških in srednjevzhodnih beguncev vedno večji problem. Znan je primer iz Beograda, ko so nepridipravi v živo prenašali napad z avtomobilom na begunski center na obrobju mesta.

Če želite zmanjšati tveganja in izboljšati svojo digitalno higieno, imate na voljo več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost

DIY

ter

projekt ZEN

, ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Spolno nadlegovanje Strah

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Nepooblaščena objava osebnih podatkov je prekršek tudi v primeru, ko se podatki ne zlorabijo za namene škodovanja žrtvi. Že golo dejstvo objave osebnih in občutljivih podatkov, ki ima lahko škodljive posledice za žrtev lahko deluje kot sredstvo pritiska in nadlegovanja.

Prijave nepooblaščene objave osebnih podatkov upraviteljem spletnih storitev je pomembna, saj lahko oni lažje in hitreje odstranijo nepooblaščeno objavljene podatke in kaznujejo kršitelja. Hkrati je pomembno dokumentirati in prijaviti zlorabe podatkov na policijo in sodišče, pri tem pa vam lahko pomagajo sodelavci in prijatelji.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Novinarke lahko v takih primerih zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence", ki nudi podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Preverite še spletni vir

OnLine SoS

, kjer boste dobili več informacij o dodatnih plasteh zaščite.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Nadlegovanje Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Identiteta

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Z napadi na podporniki skušajo napadalci razbiti oziroma spodkopati obstoječe mreže podpore, kar rezultira v večji izpostavljenosti izvorne žrtve, občutek krivde za napade na podpornike in občutek še večje izolacije in zaskrbljenosti.

Med napadom in po njemu se tarča napada velikokrat za podporo obrne k svoji družini, prijateljem in podpornim okoljem, v katerem lahko odprto govorijo o občutkih ob napadu. Velikokrat podporno okolje s sicer dobronamernim nasvetom krivdo za napad uperi na žrtev napada. Pomembno se je zavedati, da je odgovornost za napad samo na napadalcu. Hkrati je pomembno dokumentirati in prijaviti zlorabe podatkov na policijo in sodišče, pri tem pa vam lahko pomagajo sodelavci in prijatelji.

Preberite več informacij o podpori ob napadu, ocenjevanju tveganj in drugih podpornih mehanizmih .

Velikokrat se zgodi, da podpornike in priče napada na osebo (novinar ali aktivist) napadalci vključijo v napad.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Nadlegovanje Varnost Spolno nadlegovanje Pritisk

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Ne glede na namen objave, je sama nepooblaščena objava osebnih podatkov označena kot oblika spletnega napada. V primeru, da objava podatkov lahko ogrozi vašo varnost, lahko zoper napadalca vložite predlog za pregon po 145. členu Kazenskega zakonika - Ogrožanje varnosti. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

137. člen Kazenskega zakonika, Nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov, ki prepoveduje zbiranje, objavo in uporabo podatkov za namene, "ki niso vnaprej znani in določeni", je lahko pravna osnova za prijavo.

Zberite dokaze o vseh kršitvah in mestih, kjer so bili objavljeni vaši osebni podatki ter materiale priložite prijavi.

Nepooblaščeno objavo osebnih podatkov nemudoma prijavite lastnikom družabnih omrežij, kjer so bili podatki objavljeni ter policiji.

Redno preverjajte, kaj se dogaja z vašo prijavo. Takojšnja reakcija je ključna, če hočete prekiniti širjenje vaših osebnih podatkov po spletu.

Izklopite sledenje geografski lokaciji na vašem telefonu, Google maps in drugih aplikacijah, ki zbirajo občutljive podatke o vas (lokacija, poštni naslov itd.)

Vklopite vse varovalke vašega osebnega profila na družabnem spletu, dvo-koračno potrditev prijave za vsa spletna mesta, kjer se nahajajo vaši osebni in občutlijvi podatki.

Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate - sodelavci, prijatelji, člani družine. Od policije zahtevajte, naj se čimprej obrnejo na lastnike spletnih platform in od njih zahtevajo izbris vaših nepooblaščeno objavljenih osebnih podatkov.

Orodje, ki vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih in občutljivih podatkov iz svetovnega spleta, se imenuje Deleteme .

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Odtekanje podatkov Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Identiteta Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe