Iskanje

Napadi ponavadi izkoriščajo posameznikove ranljivosti, z nadlegovanjem pa se napadalci osredotočajo na posameznikovo dostojanstvo, ugled in zasebnost z namenom utišanja oziroma zmanjšanja spletnih aktivnosti napadene osebe.

Z nadlegovanjem opisujemo različna dejanja, od spolno eksplicitnih groženj do različnih stopenj vdora v posameznikovo zasebnost.

Zaradi informacijske arhitekture spletnega okolja lahko napade vodi ena oseba na eni platformi, ki se ji nato pridruži več oseb na različnih patformah - v tem primeru gre za primer napada spletne tolpe.

Pomembno je, da žrtve napada spletne tolpe ne krivimo za napad: nasilje je potrebno brezpogojno obsoditi. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

V primeru napada spletne tolpe - ki lahko vključujejo veliko število sporočil na večih spletnih platformah in komunikacijskih kanalih - je pomembna čustvena podpora in praktična pomoč prijateljev in družine, ki vam bodo pomagali pri povrnitvi občutka varnosti.

Najbolj učinkovita obramba pred spletnimi napadi izvirajo iz holističnega pristopa do varnosti in vključujejo fizično, psihično in digitalno komponento (z glavnim poudarkom na dosledni digitalni higieni). Dokler vam digitalna higiena in holistični pristop do varnosti ne prideta v krvi, morate obvezno redno ocenjevati tveganja ter v posebej hudih primerih napadov poiskati pravno oziroma psihiatrično pomoč.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Ko se boste počutili dovolj močne, lahko začnete delati na izboljševanju svoje digitalne varnosti in digitalne higiene. Na voljo imate več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost DIY ter projekt ZEN , ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti. Če ste novinar, preverite spletni tečaj za novinarje Totem , ki se prav tako ukvarja z obrambo pred spletnimi napadi. Če bi se radi osredotočili na področje samopomoči, sta vam na voljo programa OnLine sos in Feminist frequency , kjer boste našli več taktik in pristopov.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah Delodajalec

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Četudi so posnetki in slike pornografskih vsebin nastali s privoljenjem, mora oseba, ki je predstavljena na posnetkih in slikah, podati še eksplicitno dovoljenje za spletno objavo in distribucijo.

Ne glede na medij (fotografija, videoposnetek, animacija) je objava pornografskih vsebin brez privolitve primer maščevalne pornografije, kjer prizadeta oseba ni odgovorna. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Azerbajžansko novinarko so posneli med spolnim odnosom v njenem domu, videoposnetek pa je bil posredovan večim medijskim hišam in objavljen na spletu. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da so tretje osebe kršile novinarkino pravico do zasebnosti in pravico do svobode govora. To je bil prvi primer , ki je jasno vzpostavil odnos med zasebnostjo in svobode izražanja.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo.

Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Med ženskami in pripadnicami/ki LGBTQI skupnosti je veliko žrtev te oblike psihičnega spletnega nasilja. Četudi se zalezovanje ne prelije v resnično življenje, lahko pri zalezovancih vzbudi občutek nemoči, izgube nadzora nad lastnim življenjem in zasebnostjo. Bolj resni primeri imajo lahko za posledico pri žrtvi moreč občutek prisotnosti zalezovalca v vseh sferah žrtvinega življenja.

Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Ko se boste počutili dovolj močne, lahko začnete delati na izboljševanju svoje digitalne varnosti in digitalne higiene. Na voljo imate več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost DIY ter projekt ZEN , ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Spolno nadlegovanje Strah

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Vse progosteje se dogaja prelivanje spletnih groženj v resnično življenje, kjer je ogrožena žrtvina lastnina oziroma njeno življenje. Napadi v resničnem življenju niso nujno izvedeni s strani iste osebe, ki izreka spletne grožnje, temveč lahko spletne grožnje motivirajo druge napadalce.

Za uporabnike družabnih omrežij iz Balkana so grožnje z nasiljem in sovražni govor do afriških in srednjevzhodnih beguncev vedno večji problem. Znan je primer iz Beograda, ko so nepridipravi v živo prenašali napad z avtomobilom na begunski center na obrobju mesta.

Če želite zmanjšati tveganja in izboljšati svojo digitalno higieno, imate na voljo več različnih spletnih virov, svetujemo vam spletni vodič za informacijsko varnost

DIY

ter

projekt ZEN

, ki se ukvarja z tehničnimi vidiki kibernetske varnosti.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Varnost Spolno nadlegovanje Strah

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe