Iskanje

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Zaradi različnih osebnih stopenj tolerance je meja med upravičeno kritiko in blatenjem velikokrat nejasna. Javne osebe, še posebej politični predstavniki, morajo imeti debelejšo kožo pri sprejemanju kritike. Po drugi strani lahko novinarji ter aktivisti za človekove pravice šokirajo in užalijo javne osebe za potrebe javnega interesa.

Novinarke, aktivistke in političarke so večkrat tarče blatenja in poniževanja v primerjavi s svojimi moškimi kolegi. Napadi, ki temeljijo na spolni identiteti, so mednarodno prepoznani kot spolno nasilje.

Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem.

Če ste novinarka, se obrnite na skupino "Female Journalists against violence", ki nudi pomoč in podporo v primerih zgoraj opisanih in drugih napadov.

Digitalni dokazi Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Javni uslužbenec

Hiperrealistični video- ali zvočni posnetki, obdelani s posebno programsko opremo, ki lažno prikazujejo obnašanje ali govor žrtve, z namenom škodovanja njegovemu/njenemu ugledu.

Razvoj umetne intelligence (AI) je spodbudil tudi razvoj obdelav vsebin, ki lahko zelo dobro oponašajo resničnost. To ima resne in grozljive posledice za novo generacijo propagande, dezinformacij in lažnih novic, saj bo potvorjeno vsebino vedno težje zaznati.

Širjenje lažnih novic

je med drugim spodkopalo javno zaupanje v poklicno novinarstvo, trenutno pa ne vemo, kako se bosta medijska industrija in splošna javnost spopadli z izzivom hiper-realističnih dezinformacij.

Digitalna higiena Škoda Ugled Taktika

Lažne obtožbe imajo zaradi strukturnih razlik v družbeni moči lahko grozljive in dlje časa trajajoče negativne posledice na družbeni ugled žrtve, čeprav ta dokaže, da obtožbe ne držijo.

Lažne obtožbe lahko razumemo kot obliko pritiska na svobodo izražanja, če pa je širjenje laži o posamezniku organizirano in vztrajno, lahko poleg pritiska napadali popačijo mnenje javnosti in vplivajo na javno razpravo ter hkrati stigmatizirajo in utišajo žrtev takih obtožb.

Novinarke lahko v takih primerih zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence", ki nudi podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Ugled Taktika Novinar/ka Pritisk

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Če sumite, da ste žrtev blatenja oziroma poniževanja, se lahko obrnete na Policijo oziroma nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost .

NASVET: Na blatenje in poniževanje se ne odzivajte, saj bodo vaši odzivi na sodišču lahko uporabljeni proti vam.

Hkrati dobro ocenite situacijo in presodite, ali gre za dejansko blatenje in poniževanje ali samo za neslano šalo. Če bo to razliko ugotavljalo sodišče, ima to za vas lahko negativne posledice.

Če vam je identiteta kršitelja znana, potem imate možnost vložitve odškodninske tožbe, pri tem pa se ne morete zanašati na pomoč organov pregona. Če v odškodninski tožbi sodišče presodi v vašo korist, vam ponavadi pripada denarna odškodnina.

Ocena tveganja je dober način ocenjevanja težo morebitnega prekrška - kdaj in zakaj se je prekršek zgodil in kdo je odgovoren? Če na primer objavite članek o občutljivi družbeni temi, lahko z oceno tveganja predhodno ugotovite, kdo bi bil lahko zaradi objave prizadet. Pomembno je, da blatenja in poniževanja ne normaliziramo.

Ko se odzivate na blatenje in poniževanje, izberite pristop, s katerim se boste počutili varno in ki vam bo pomagal zmanjšati možnost dodatnega trpljenja, poskrbite za arhiv žaljiv in blatenj ter se podučite o digitalni varnosti ter varovalkah na družabnih omrežjih.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Ugled Taktika Kazenske ovadbe

Verbalne napade, ki izkoriščajo posameznikovo rasno, versko, etnično, spolno, politično opredelitev oziroma katerikoli del posameznikove identitete, ko je starost oziroma položaj v družbi, lahko označimo za sovražni govor.

Čeprav pravna definicija sovražnega govora ne obstaja, Kazenski zakonik ponuja več mehanizmov zaščite. 297. člen Kazenskega zakonika (spodbujanje etničnega, rasnega in verskega sovraštva in nestrpnosti) prepoveduje kakršenkoli govor, ki negativno naslavlja ljudi znotraj določene (etnične, rasne oziroma verske) skupine. 131. člen Kazenskega zakonika prepoveduje diskriminacijo, ki je osnovana na rasi, barvi kože, veroizpovedi, nacionalnosti oziroma etničnosti ter osebnih značilnostih ter preferencah.

Ta člen prav tako prepoveduje objavo besedil in drugega materiala, ki spodbuja diskriminacijo, zarotništvo in nasilje, uperjeno proti posameznikom ali skupinami, ki spadajo v prej omenjene zaščitene kategorije.

Sovražni govor je prav tako prepovedan z medijsko zakonodajo in delavce medijske industrije lahko doletijo finančne sankcije za širjenje sovražnega govora.

NASVET: Vložite predlog pregona in zahtevajte policijsko in tožilsko preiskavo vašega primera.

Poleg dokumentiranja primera lahko sovražni govor prijavite tudi lastnikom spletne platforme, saj ga vse eksplicitno prepovedujejo v svojih pravilih uporabe.

Če je sovražni govor objavljen na spletu - na spletišču ali omrežju - lahko prek elektronske pošte ali neposredno pri omrežju zahtevate njegov umik.

Hkrati lahko Zagovornik načela enakosti začne preiskavo spornih vsebin. Postopek se začne s pisno prošnjo, na katero mora Zagovornik odgovoriti v 60 dneh in vam sporočiti svojo odločitev o sprožitvi postopka. Postopka lahko ne uvede, lahko objavi mnenje ali zahteva umik sovražnega govora.

Prijava platformi Ugled Taktika Varnost Kazenske ovadbe

Lažne obtožbe imajo zaradi strukturnih razlik v družbeni moči lahko grozljive in dlje časa trajajoče negativne posledice na družbeni ugled žrtve, čeprav ta dokaže, da obtožbe ne držijo.

Ta tip napada lahko poteka tudi v kontekstu pritiska na svobodo izražanja, v tem primeru je žrtvi napada težko zagotoviti zaščito.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Za nematerialno škodo v obliki zmanjšanega ugleda v družbi, lahko vložite odškodninski zahtevek. Pred začetkom postopkov morate poznati identiteto kršitelja in imeti dovolj materiala za dokazovanje negativnih posledic zlorab osebnih podatkov.

Dokumentiraje učinek lažnih obtožb in škodo, ki je ob tem nastala. Če so bile lažbe obtožbe objavljene na spletu, od spletišča objave zahtevajte umik vsebin.

Če je objavljene vsebine preveč, za pomoč zaprosite prijatelje in družino, ki vam lahko pomaga z zahtevki po umiku vsebin iz spletnih omrežij.

Lažne obtožbe lahko tudi javno zavrnete, a pred tem poskrbite za oceno tveganj, saj lahko z dodatnimi komentarji lažne obtožbe dosežejo še večje število ljudi.

Škoda Prijava platformi Ugled Taktika Podpora Mediji Kazenske ovadbe

Besnenje ponavadi označuje obnašanje uporabnikov na spletnih forumih, kjer skušajo posamezniki z uporabo žaljivega jezika, preklinjanja in drugih načinov verbalne provokacije izvabiti odziv žrtve. Cilj besnenja je poniževanje, sramotenje žrtve in uničevanje njene verodostojnosti.

Obstaja več različnih metod izvajanja takega napada, zato je pravna podlaga za prijavo porazdeljena med več členov Kazenskega zakonika.

Če besnenje vključuje grožnje, vam je na voljo 135. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito, vi pa ste odgovorni za zbiranje dokazov v primeru vlaganja tožbe.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Če je besnenje žaljivo in nespoštljivo, lahko zoper znanega kršitelja vložite zasebno tožbo.

V poteku besnenja se ponavadi uporablja velika količina anonimnih sporočil in komentarjev, ki dodatno zapletejo kazenski pregon in pravne zaščite.

Vaša fizična varnost je najpomembnejša! Poskrbite za svojo fizično varnost, ugasnite sledenje lokaciji na vaših napravah (Google Maps in druge aplikacije).

Poleg zbiranja dokazov besnenja se pogovorite s svojo družino in prijatelji. Če je besnenje povezano z vašim delom, se pogovorite s sodelavci in delodajalcem, ki vam bodo pomagali pri oblikovanju odziva.

V poteku besnenja se ponavadi uporablja velika količina anonimnih sporočil in komentarjev, zato premislite o začasni prekinitvi uporabe družabnih omrežij in spletnih mest, kjer prihaja do incidentov.

Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Mediji Kazenske ovadbe