Iskanje


Označeno z Varnost x Ugled x Blokiranje korisnika x

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Četudi so posnetki in slike pornografskih vsebin nastali s privoljenjem, mora oseba, ki je predstavljena na posnetkih in slikah, podati še eksplicitno dovoljenje za spletno objavo in distribucijo.

Ne glede na medij (fotografija, videoposnetek, animacija) je objava pornografskih vsebin brez privolitve primer maščevalne pornografije, kjer prizadeta oseba ni odgovorna. Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem, ki vam bodo pomagali zbirati digitalne dokaze o napadu.

Azerbajžansko novinarko so posneli med spolnim odnosom v njenem domu, videoposnetek pa je bil posredovan večim medijskim hišam in objavljen na spletu. Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo, da so tretje osebe kršile novinarkino pravico do zasebnosti in pravico do svobode govora. To je bil prvi primer , ki je jasno vzpostavil odnos med zasebnostjo in svobode izražanja.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Strah

NEPOOBLAŠČENA OBJAVA OSEBNIH PODATKOV

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Nepooblaščena objava osebnih podatkov je prekršek tudi v primeru, ko se podatki ne zlorabijo za namene škodovanja žrtvi. Že golo dejstvo objave osebnih in občutljivih podatkov, ki ima lahko škodljive posledice za žrtev lahko deluje kot sredstvo pritiska in nadlegovanja.

Prijave nepooblaščene objave osebnih podatkov upraviteljem spletnih storitev je pomembna, saj lahko oni lažje in hitreje odstranijo nepooblaščeno objavljene podatke in kaznujejo kršitelja. Hkrati je pomembno dokumentirati in prijaviti zlorabe podatkov na policijo in sodišče, pri tem pa vam lahko pomagajo sodelavci in prijatelji.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Novinarke lahko v takih primerih zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence", ki nudi podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Preverite še spletni vir

OnLine SoS

, kjer boste dobili več informacij o dodatnih plasteh zaščite.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Nadlegovanje Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Identiteta

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Maščevalna pornografija je resna oblika napada in mora biti takoj prijavljena policiji in tožilstvu. Pravno podlago za prijavo vam daje več členov kazenskega zakonika, ki jih lahko oblasti uporabijo pri pregonu.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Nepooblaščeno prisluškovanje in snemanje (137. člen Kazenskega zakonika), nepooblaščeno fotografinje (138. člen), nepooblaščeno objavljanje in predstavljanje besedil tretje osebe, njegovih portretov in posnetkov (140. člen Kazenskega zakonika) so zakonska določila, ki se nanašajo na primere nepooblaščenih posnetkov in jih lahko uporabite pri začetku kazenskega pregona za primere, kjer je tretja oseba izdelala videoposnetek, na katerem ste vi, a je posnetek nastal brez vašega dovoljenja. To velja tudi v primerih, kjer videoposnetek ni bil objavljen na spletu. Kazenski postopek lahko vodi tudi do zasebne tožbe, kar pomeni, da mora oseba, ki tožbo vlaga, poskrbeti za ugotovitev identitete kršitelja in ji dodati čim več podrobnosti in dokaznega gradiva (hramba posnetka, lokacija kamere med snemanje itd.)

Vedno najprej poskrbite za lastno fizično varnost.

Če se vaš nadlegovalec namenoma vmešča v vašo fizično bližino, lahko zahtevate nujni sodni nalog za prepoved približevanja.

Zabeležite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja, saj so to ključni dokaz za organe pregona in za začetek sodnega postopka.

Med postopkom lahko poiščete pomoč in podporo pri nevladnih organizacijah s področja spolnega nasilja, podpornimi organizacijami in osebami, ki so vam lahko v pomoč pri vzpostavljanju varnega okolja.

Če se nadlegovanje dogaja na družabnih omrežijh, prijavite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja ter se seznanite s postopki za odstranjevanje spornih vsebin na Facebook omrežju in drugje na spletu .

Ne pozabite, da privolitev za izdelavo videoposnetka ne pomeni, da ste se s tem podali tudi privolitev za distribucijo. Odgovornost za zlorabo vašega zaupanja nosi oseba, ki je zaupanje zlorabila.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Lokacija Prijava platformi Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

SOVRAŽNI GOVOR

Verbalne napade, ki izkoriščajo posameznikovo rasno, versko, etnično, spolno, politično opredelitev oziroma katerikoli del posameznikove identitete, ko je starost oziroma položaj v družbi, lahko označimo za sovražni govor.

Čeprav pravna definicija sovražnega govora ne obstaja, Kazenski zakonik ponuja več mehanizmov zaščite. 297. člen Kazenskega zakonika (spodbujanje etničnega, rasnega in verskega sovraštva in nestrpnosti) prepoveduje kakršenkoli govor, ki negativno naslavlja ljudi znotraj določene (etnične, rasne oziroma verske) skupine. 131. člen Kazenskega zakonika prepoveduje diskriminacijo, ki je osnovana na rasi, barvi kože, veroizpovedi, nacionalnosti oziroma etničnosti ter osebnih značilnostih ter preferencah.

Ta člen prav tako prepoveduje objavo besedil in drugega materiala, ki spodbuja diskriminacijo, zarotništvo in nasilje, uperjeno proti posameznikom ali skupinami, ki spadajo v prej omenjene zaščitene kategorije.

Sovražni govor je prav tako prepovedan z medijsko zakonodajo in delavce medijske industrije lahko doletijo finančne sankcije za širjenje sovražnega govora.

NASVET: Vložite predlog pregona in zahtevajte policijsko in tožilsko preiskavo vašega primera.

Poleg dokumentiranja primera lahko sovražni govor prijavite tudi lastnikom spletne platforme, saj ga vse eksplicitno prepovedujejo v svojih pravilih uporabe.

Če je sovražni govor objavljen na spletu - na spletišču ali omrežju - lahko prek elektronske pošte ali neposredno pri omrežju zahtevate njegov umik.

Hkrati lahko Zagovornik načela enakosti začne preiskavo spornih vsebin. Postopek se začne s pisno prošnjo, na katero mora Zagovornik odgovoriti v 60 dneh in vam sporočiti svojo odločitev o sprožitvi postopka. Postopka lahko ne uvede, lahko objavi mnenje ali zahteva umik sovražnega govora.

Prijava platformi Ugled Taktika Varnost Kazenske ovadbe

DOXXING

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Ne glede na namen objave, je sama nepooblaščena objava osebnih podatkov označena kot oblika spletnega napada. V primeru, da objava podatkov lahko ogrozi vašo varnost, lahko zoper napadalca vložite predlog za pregon po 145. členu Kazenskega zakonika - Ogrožanje varnosti. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

137. člen Kazenskega zakonika, Nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov, ki prepoveduje zbiranje, objavo in uporabo podatkov za namene, "ki niso vnaprej znani in določeni", je lahko pravna osnova za prijavo.

Zberite dokaze o vseh kršitvah in mestih, kjer so bili objavljeni vaši osebni podatki ter materiale priložite prijavi.

Nepooblaščeno objavo osebnih podatkov nemudoma prijavite lastnikom družabnih omrežij, kjer so bili podatki objavljeni ter policiji.

Redno preverjajte, kaj se dogaja z vašo prijavo. Takojšnja reakcija je ključna, če hočete prekiniti širjenje vaših osebnih podatkov po spletu.

Izklopite sledenje geografski lokaciji na vašem telefonu, Google maps in drugih aplikacijah, ki zbirajo občutljive podatke o vas (lokacija, poštni naslov itd.)

Vklopite vse varovalke vašega osebnega profila na družabnem spletu, dvo-koračno potrditev prijave za vsa spletna mesta, kjer se nahajajo vaši osebni in občutlijvi podatki.

Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate - sodelavci, prijatelji, člani družine. Od policije zahtevajte, naj se čimprej obrnejo na lastnike spletnih platform in od njih zahtevajo izbris vaših nepooblaščeno objavljenih osebnih podatkov.

Orodje, ki vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih in občutljivih podatkov iz svetovnega spleta, se imenuje Deleteme .

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Odtekanje podatkov Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Identiteta Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe