Iskanje


Označeno z Računalnik/prenosnik x Support x Reputation x Computer/Laptop x

Dobre varnostne prakse

Priporočamo vam, da ne glede na vaše spletne navade, upoštevate naslednje nasvete dobrih varnostnih praks:

  • Varujte svoje osebne podatke;

  • Spoštujte zasebnost drugih spletnih uporabnikov;

  • Datoteke in programe nalagajte samo iz zaupanja-vrednih spletnih virov;

  • Redno osvežujte programsko opremo in operacijski sistem, saj boste s tem zmanjšali možnost napada na varnostne luknje;

  • Ustvarite edinstvena in kompleska gesla ter jih varno hranite v aplikacijah za upravljanje z gesli;

  • Vklopite več-koračno potrditev prijave za svoje spletne račune, kjer je to mogoče;

  • Uporabljajte protivirusno zaščito;

  • Šifrirajte vse, kar lahko šifrirate;

  • Če uporabljate javni računalnik, po uporabi pobrišite vse svoje sledi;

  • Če ste USB ključ vtaknili v javni računalnik, ga pred naslednjo uporabo preverite s protivirusnim programom. Priporočamo vam, da USB ključ ali zunanji trdi disk pred vsako uporabo preverite s protivirusnim programom;

  • Upoštevajte, da vas zasebnost ne ščiti pred odgovornostjo in da ima vsako dejanje na spletu svoja tveganja in posledice

  • Vedno vsaj preletite Pogoje uporabe storitve, preden se z njimi strinjate.

Digitalna higiena Telefon/tablica Odtekanje podatkov Varnost Računalnik/prenosnik

Slabe varnostne prakse

Navade so sicer res želena srajca, vendar vam priporočamo, da se naslednjim slabim varnostnim praksam izogibate:

  • Gesel, osebnih podatkov in podatkov, povezanih z dostopom do bančnih računov nikoli ne pošiljajte z navadno elektronsko pošto;

  • Do mrež in sistemov ne dostopajte brez lastnega uporabniškega imena, četudi ste dobili uporabniško ime in geslo tretje osebe. To namreč ne pomeni, da imate dovoljenje za dostopa;

  • Ne nalagajte sumljivih dodatkov oziroma programskih rešitev;

  • Ne klikajte na sumljive povezave v e-sporočilih, ne glede na to, kako zanimivo zvenijo;

  • Izogibajte se uporabi javnih in nezaščitenih računalnikov;

  • Izogibajte se uporabi tujih mobilnih naprav;

  • Ne zapisujte si gesel na listke. Resno mislimo!

  • V geslih ne uporabljate imen svojih bližnjih oziroma njihovih rojstnih dni;

  • Ne puščajte svojih naprav brez nadzora in brez gesla za dostop;

  • Ne ignorirajte sumljivih dogodkov - včasih je dobro biti malo paranoičen;

  • Ne uporabljate piratizirane programske opreme. Če za programje nočete plačati, poiščite brezplačno oziroma odprtokodno različico;

  • Ne živite v coni udobja. Včasih se izplača vložiti čas in energijo v učenje novih znanj za varovanje zasebnosti na spletu.

Digitalna higiena Telefon/tablica Odtekanje podatkov Varnost Računalnik/prenosnik

Zaupanja vredne naprave

Vklop dvokoračne potrditve prijave za dostop do vseh uporabniških računov je osnovna dobra varnostna praksa. Vseeno v primeru, ko potrditvena naprava ne deluje (aplikacija, telefonska številka), priporočamo še vklop dostopa z zaupanja vredne naprave. Veliko spletnih storitev ponuja možnost vklopa zaupanja vredne naprave, s katere lahko do računa dostopate brez potrebe po vpisovanju potrditvene kode za dostop (domač računalnik).

Prepričajte se, da zaupate samo napravam, ki so pod vašim nadzorom (domači računalnik, lastni prenosnik, osebni telefon) in te funkcije ne vklapljajte na javnih napravah oziroma napravah drugih ljudi.

Avtentikacija Digitalna higiena Telefon/tablica Aplikacije Računalnik/prenosnik

Zaklep in izbris na daljavo

Če se udeležujete protesta oziroma drugega javnega dogodka z visokim varnostnim tveganjem, vam lahko na lokaciji policija ali zasebne varnostne službe zasežejo komunikacijske naprave oziroma vam te nekdo ukrade. V tem primeru lahko vaše podatke izpostavite večim tveganjem.

Telefoni z operacijskim sistemom Android imajo ob vklopljeni nastavitvi "Find My Device" možnost zaklepa in izbrisa naprave na daljavo. Google ponuja

večinformacij o varovanju

zaseženih naprav, podobne nastavitve pa najdete tudi za

naprave z operacijskim sistemom iOS

.

Telefon/tablica Lokacija Računalnik/prenosnik

Določite lokacijo naprave

Če svojo napravo pogrešite in sumite, da je bila ukradena, lahko na več načinov poskusite določiti njeno lokacijo. Telefoni z operacijskim sistemom Android oziroma iOS imajo možnost določitve geografske lokacije naprave. Za več podrobnosti in nastavitev ter navodil glede nastavitev izbrisa naprave na daljavo, preverite

navodila naGoogle

za Android in

Applov vodič

za iOS naprave.

Telefon/tablica Lokacija Računalnik/prenosnik

Zamenjajte vsa svoja gesla

Če mislite, da vam je nekdo ukradel napravo (telefon, računalnik, tablični računalnik), vam priporočamo preventivno menjavo gesel na vseh uporabniških računih, v katere ste prijavljeni. Hkrati se iz vseh računov odjavite s pomočjo zaupanja vredne naprave.

Menjava vseh gesel je veliko lažja in bolj varna s pomočjo posebnih aplikacij za upravljanje gesel. Te aplikacije [APPLICATION] varno hranijo vaša gesla in jih zavarujejo z glavnim geslom.Tako si morate zapomniti samo eno dobro geslo, s katerim odklenete aplikacijo za upravljanje z gesli, nato pa s kopiranjem vpisujeta ostala gesla in uporabniška imena. Hkrati vam lahko aplikacija za upravljanje z gesli pomaga tudi pri ustvarjanju dolgih in zapletenih gesel. Priljubljene aplikacije za upravljanje z gesli so KeePass , KeePassXC in Bitwarden .

Geslo Digitalna higiena Telefon/tablica Aplikacije Lokacija Računalnik/prenosnik

Tovarniška ponastavitev

Če opazite, da vaša naprava ne deluje v skladu s pričakovanji (počasno delovanje, javljanje velikega števila napak, nedelujoča programska oprema) in če po preverjanju morebitne okužbe z virusi oziroma osveževanjem programske opreme ni nič boljše, poskusite še s tovarniško ponastavitvijo.

Tovarniška ponastavitev bo iz naprave izbrisala vse podatke, zato pred ponastavljanjem poskrbite za varnostno kopijo. Več informacij o ponastavljanju Android naprav najdete pri

Google

, za iOS naprave pa pri

Applu

.

Telefon/tablica Računalnik/prenosnik Ponastavitev naprave

INSTITUCIONALNA ZAŠČITA

Ker do nadlegovanja lahko pride na več različnih načinih, ga lahko pri oblasteh prijavite v sklopu večih kaznivih dejanj.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Ogrožanje varnosti, ki je samo ena od posledic nadlegovanja, je omenjena tudi v 145. členu Kazenskega zakonika in vam ponuja pravno podlago za zaščito. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

DODATNA ZAŠČITA

Vedno obstaja tveganje, da se bodo spletne grožnje in spletno nasilje preselile v fizičen svet. Ravno zato je fizična varnost ključen pogoj za vse ostale zaščitne prijeme. Pri spletnih napadih včasih pomaga že odmor od spletnih aktivnosti, pogovor z družino, partnerjem, prijatelji in sodelavci, ki vam pomagajo ustvariti varno okolje.

Blokiranje, filtriranje in prijavljanje zlorab na družabnih omrežjih ponavadi lahko pomaga pri dokumentiranju nadlegovanja in zmanjševanju njegovega učinka.

Orodje DeleteMe vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih podatkov iz nekaterih spletnih mest.

Z nadlegovanjem se lahko spopadete tudi s pomočjo poklicnih novinarskih združenj in podpornih skupin.

Nekateri preiskovalni novinarji se s pomočjo svojih strokovnih omrežij z anonimimi spletnimi nadlegovalci spopadajo s preiskovanjem njihovega digitalnega odtisa. To se je izkazalo za učinkovit mehanizem identifikacije napadalcev in razkrivanja njihove identitete pred splošno javnostjo.

V Srbiji lahko novinarke v primerih spletnih napadov zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence" in več drugih feminističnih organizacij, ki nudijo podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Zlonamerna koda Lokacija Prijava platformi Blokiranje uporabnika Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

Uporabljajte šifrirane glasovne klice

Šifriranje je kriptografsko načelo ščitenja sporočil in informacij, ki dostop do vsebine sporočila zagotavlja samo ljudem s ključem za dešifriranje sporočila.

Glasovne klice je enostavno nadzirati in prestrezati. Vseeno imate na voljo več aplikacij za pametne telefone in namizne računalnike, ki ponujajo šifrirane glasovne klice in šifrirane klepete. Ena od teh aplikacij je Signal , ki je odprtokodna rešitev, njen lastnik pa je nevladna organizacija, ki se financira izključno iz donacij uporabnikov, kar jim zagotavlja delovanje brez potrebe po monetizaciji uporabniških podatkov. Poleg Signala je tukaj še Telegram, ki ponuja šifrirane glasovne in video-klice ter je med bolj priljubljenimi storitvami šifriranih komunikacij.

Telefon/tablica Aplikacije Enkripcija Računalnik/prenosnik

Uporabljajte šifrirana kratka sporočila

Kratka sporočila so ponavadi namenjena neformalni in osebni komunikaciji, hkrati pa so velikokrat komunikacijsko sredstvo za pogovor o zaupnih zadevah, ki jih ne smejo brati tretje osebe. Na voljo so vam aplikacije, ki omogočajo šifrirana kratka sporočila.

SMS kratka sporočila so podobna spletnim klepetalnim aplikacijam, ki se prenašajo s pomočjo mobilnega protokola (GSM, 2G, 3G, 4G, etc.) namesto spletnega protokola, ki ga koristijo spletne aplikacije za klepet. Za varno komunikacijo morata pošiljatelj in prejemnik sporočila uporabljati isto aplikacijo. Na voljo vam je brezplačna in odprtokodna aplikacija, ki ponuja prednastavljeno šifriranje od konca do konca in se imenuje Signal . Lahko ga uporabljate na iOS in Android platformi ter kot namizno aplikacijo in nudi široko paleto varnostnih nastavitev, kot so samo-uničujoča sporočila, zaščita dostopa s PIN kodo in šifrirani video-klici. Druga aplikacija z veliko varnostnimi možnostmi je Telegram , kjer morate vklopiti možnost Secret Chats za šifriranje od konca do konca.

Telefon/tablica Aplikacije Enkripcija Računalnik/prenosnik

MAŠČEVALNA PORNOGRAFIJA

Maščevalna pornografija je definirana kot objava spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve, s katero skuša tretja oseba sramotiti, prizadeti oziroma izsiljevati osebo, ki je predstavljena v teh vsebinah. Maščevalna pornografija je kršitev posameznikove zasebnosti in lahko zanj pomeni hudo čustveno travmo.

Maščevalna pornografija je resna oblika napada in mora biti takoj prijavljena policiji in tožilstvu. Pravno podlago za prijavo vam daje več členov kazenskega zakonika, ki jih lahko oblasti uporabijo pri pregonu.

Spolno nasilje (171. člen Kazenskega zakonika) izrecno omenja verbalne oblike napada, vendar pregon pogojuje z vlaganjem ovadb pri Javnemu tožilstvu. To pomeni, da morate obvestiti policijo in Javno tožilstvo ter vložiti predlog pregona.

NASVET: Vložite predlog pregona. Sodišča so ključni del zaščite pred nadlegovanjem.

Nepooblaščeno prisluškovanje in snemanje (137. člen Kazenskega zakonika), nepooblaščeno fotografinje (138. člen), nepooblaščeno objavljanje in predstavljanje besedil tretje osebe, njegovih portretov in posnetkov (140. člen Kazenskega zakonika) so zakonska določila, ki se nanašajo na primere nepooblaščenih posnetkov in jih lahko uporabite pri začetku kazenskega pregona za primere, kjer je tretja oseba izdelala videoposnetek, na katerem ste vi, a je posnetek nastal brez vašega dovoljenja. To velja tudi v primerih, kjer videoposnetek ni bil objavljen na spletu. Kazenski postopek lahko vodi tudi do zasebne tožbe, kar pomeni, da mora oseba, ki tožbo vlaga, poskrbeti za ugotovitev identitete kršitelja in ji dodati čim več podrobnosti in dokaznega gradiva (hramba posnetka, lokacija kamere med snemanje itd.)

Vedno najprej poskrbite za lastno fizično varnost.

Če se vaš nadlegovalec namenoma vmešča v vašo fizično bližino, lahko zahtevate nujni sodni nalog za prepoved približevanja.

Zabeležite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja, saj so to ključni dokaz za organe pregona in za začetek sodnega postopka.

Med postopkom lahko poiščete pomoč in podporo pri nevladnih organizacijah s področja spolnega nasilja, podpornimi organizacijami in osebami, ki so vam lahko v pomoč pri vzpostavljanju varnega okolja.

Če se nadlegovanje dogaja na družabnih omrežijh, prijavite vse posnetke, komentarje, grožnje in druge oblike nadlegovanja ter se seznanite s postopki za odstranjevanje spornih vsebin na Facebook omrežju in drugje na spletu .

Ne pozabite, da privolitev za izdelavo videoposnetka ne pomeni, da ste se s tem podali tudi privolitev za distribucijo. Odgovornost za zlorabo vašega zaupanja nosi oseba, ki je zaupanje zlorabila.

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Enkripcija Lokacija Prijava platformi Ugled Varnost Podpora Spolno nadlegovanje Pornografija Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

Uporabljajte šifrirano e-pošto

Navkljub hitremu tehnološkemu razvoju na področju spletnih komunikacij elektronska pošta ostaja ena od najpogosteje uporabljenih komunikacijskih orodij na spletu. To pomeni, da se veliko občutljivih in zasebnih informacij pretaka prek elektronske pošte, hkrati pa se morate zavedati, da tehnologija e-pošte omogoča prestrezanje, ima veliko varnostnih lukenj in onemogoča pošiljatelju, da bi preveril, kdo vse ima dostop do metapodatkov e-sporočila. To še bolj velja v primerih spletnih e-poštnih storitev, kot so Gmail, Outlook.com, Yahoo mail in druge.


Elektronsko pošto lahko šifrirate z uporabo storitve PGP (Pretty Good Privacy ), ki je osnovana na kriptografiji javnega ključa . Pri uporabi morate ustvariti par ključev - javni ključ, ki ga delite z ostalimi in zasebni ključ, ki ga ne razkrijete nikomur - s katerimi si nato izmenjujete šifrirana sporočila z naslovniki.

Če uporabljate Gmail oziroma Outlook, lahko elektronsko pošto šifrirate z uporabo odprtokodnega odjemalca za elektronsko pošto Thunderbird , ki že vključuje možnost uporabe OpenPGP šifriranja, lahko pa uporabite tudi dodatek za brskalnik Mailvelope , ki deluje s priljubljenimi spletnimi odjemalci za elektronsko pošto.

Na voljo so tudi spletni ponudniki elektronske pošte, kot sta ProtonMail oziromaTutanota, kjer je vsako elektronsko sporočilo med uporabniki teh storitev avtomatsko šifrirano, hkrati pa ponudnika omogočata splošno zaščito elektronske pošte.

Telefon/tablica Aplikacije Enkripcija Računalnik/prenosnik

GROŽNJE

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

ZALEZOVANJE

Zalezovanje je redno in natančno spremljanje dejavnosti žrtve na spletu. Z zalezovanjem označujemo odnos med žrtvijo in zalezovalcem, četudi se v resnici nista še nikoli srečala v živo. Digitalni odtis, podatkovje in drugi znaki naših spletnih aktivnosti so zalezovalcem v informacijski družbi olajšale delo. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost. Tako kot v resničnem življenju, ima tudi kiber-zalezovanje različne posledice za žrtev, med drugim tudi povečan občutek nevrnosti, strah in dojemanje vdora v zasebnost.

Zalezovanje je v Kazenskem zakoniku označeno kot kaznivo dejanje (134a. člen) in to ne samo v primeru fizičnega zalezovanja, temveč tudi v primeru nepooblaščene zbirke osebnih podatkov kot predhodni prekršek pred začetkom zalezovanja. Vseeno Kazenski zakonik navaja, da se mora zalezovanje dogajati dlje časa. Intenzivnost zalezovanja in občutene posledice zalezovanja na žrtvi niso pomemben dejavnik, lahko pa jih sodišče upošteva med postopkom.

Če primeri zalezovanja ne trajajo dovolj dolgo časa, lahko uporabite 145. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

V svetu informacijskih tehnologij še nikoli ni bilo lažje izvajati zasebnega nadzora javnih mest na spletu z najrazličnejšimi metodami. Zato je pomembno, da poskrbite za svoje digitalne naprave (telefoni, računalniki, pametni zvočniki/zvonci itd) in vklopite varovalke zasebnosti na njih ter omejite zmogljivosti hrambe občutljivih podatkov.

Tako kot pri ostalih oblikah napada, je tudi pri zalezovanju pomembno, da o tem obvestite prijatelje, partnerje, družino in sodelavce ter si tako ustvarite podporno mrežo. Če se spletno zalezovanje preseli v fizični prostor, morate o tem takoj obvestiti policijo in zahtevati zaščito.

Preverite dodatne informacije za izboljšanje svoje digitalne varnosti.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Varnost Podpora Identiteta Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe Zalezovanje

ZLORABA OSEBNIH PODATKOV

Zloraba osebnih podatkov je resna grožnja z dolgotrajnimi negativnimi posledicami za žrtev. Med žrtve zlorabe osebnih podatkov štejemo tako osebe, katerih osebni podatki so bili zlorabljeni, kot tudi osebe, ki so bile zlorabljene s pomočjo zlorabljenih osebnih podatkov tretje osebe.

Glede na zapletenost in različnosti primerov napada iz te kategorije, je težko enoznačno določiti pravno podlago za najboljši tip zaščite. V primeru prevare, ki je zagrešena s pomočjo tujega računalnika in ki ima za posledice materialno oziroma finančno korist za kršitelja, lahko vložite kazensko ovadbo vložite pod 217. členom kazenskega zakonika (prevara). Drugi prekršek, nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov (6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov) je lahko vložen v zasebni tožbi, kjer morate poznati identiteto kršitelja.

V primeru da zloraba osebnih podatkov vodi do psihičnih bolečin ali oškodovanja ugleda, lahko odškodnino terjate s civilno tožbo. Pred začetkom postopkov morate poznati identiteto kršitelja in imeti dovolj materiala za dokazovanje negativnih posledic zlorab osebnih podatkov.

Kraja osebnih podatkov je pogosto povezana s finančnimi prevarami in spletno krajo. Pred temi zločini se lahko zaščitite na več načinov: omejite količino denarja, ki jo lahko prenašate med bančnimi računi ali dvignete na bankomatu, vklopite dvokoračno potrditev prijave na bančnih uporabniških računih ter redno uničujete bančne kartice in osebne izkaznice, ki jim je pretekel rok veljavnosti.

Če ste žrtev kraje osebnih podatkov, čimprej obvestite policijo, bančne ustanove in spletna mesta, kjer imate registrirane uporabniške račune. Čimprej tudi prekličite bančne kartice.

Dobro ocenjevanje tveganj in digitalna higiena sta pomembna preventivna ukrepa za zaščito.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Škoda Ugled Identiteta Kiberkriminal Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Ponastavitev dostopa Ponastavitev sistema Kazenske ovadbe

DOXXING

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Ne glede na namen objave, je sama nepooblaščena objava osebnih podatkov označena kot oblika spletnega napada. V primeru, da objava podatkov lahko ogrozi vašo varnost, lahko zoper napadalca vložite predlog za pregon po 145. členu Kazenskega zakonika - Ogrožanje varnosti. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

137. člen Kazenskega zakonika, Nepooblaščeno zbiranje osebnih podatkov, ki prepoveduje zbiranje, objavo in uporabo podatkov za namene, "ki niso vnaprej znani in določeni", je lahko pravna osnova za prijavo.

Zberite dokaze o vseh kršitvah in mestih, kjer so bili objavljeni vaši osebni podatki ter materiale priložite prijavi.

Nepooblaščeno objavo osebnih podatkov nemudoma prijavite lastnikom družabnih omrežij, kjer so bili podatki objavljeni ter policiji.

Redno preverjajte, kaj se dogaja z vašo prijavo. Takojšnja reakcija je ključna, če hočete prekiniti širjenje vaših osebnih podatkov po spletu.

Izklopite sledenje geografski lokaciji na vašem telefonu, Google maps in drugih aplikacijah, ki zbirajo občutljive podatke o vas (lokacija, poštni naslov itd.)

Vklopite vse varovalke vašega osebnega profila na družabnem spletu, dvo-koračno potrditev prijave za vsa spletna mesta, kjer se nahajajo vaši osebni in občutlijvi podatki.

Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate - sodelavci, prijatelji, člani družine. Od policije zahtevajte, naj se čimprej obrnejo na lastnike spletnih platform in od njih zahtevajo izbris vaših nepooblaščeno objavljenih osebnih podatkov.

Orodje, ki vam lahko pomaga pri iskanju in odstranjevanju vaših osebnih in občutljivih podatkov iz svetovnega spleta, se imenuje Deleteme .

Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Naslov za ponastavitev Digitalna higiena Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Odtekanje podatkov Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Identiteta Uporabniški račun Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

MAŠČEVANJE PODPORNIKOM

Prijatelji, družinski člani, sodelavci in delodajalci ter priče zlorabe lahko zaradi povezanosti z izvorno žrtvijo trpijo zaradi podobnih napadov.

Povračilni ukrepi se lahko zgodijo na različne načine in so lahko povezani s pregonljivimi dejanji. Če napad ogrozi vašo varnost, lahko 145. člen Kazenskega zakona nudi pravno podlago za zaščito. V primeru vloženega predloga za pregon mora policija prijavo preveriti, preiskati in poskrbeti za vašo zaščito. Ob prijavi poskrbite za dokaze, ki so potrebni za prijavo.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Ob napadu presodite, ali ga lahko označite za prekršek, grožnjo, nadlegovanje, nepooblaščeno objavo osebnih podatkov, lažne prijave oziroma druga oblika kibernetskega napada. Označevanje tipa napada v kombinaciji s referenciranjem členov Kazenskega zakonika lahko izboljša vaše možnosti pravne zaščite.

Poleg že omenjenih zaščitnih mehanizmov je uporabna strategija pri soočanju z napadi tudi javna obsodba napadov brez neposredne omembe napadalca. Če se boste odločiti za to taktiko, ocenite tveganja in nadaljujte z zbiranjem dokazov, še posebej v primeru obrekovanja. Obkrožite se s

prijatelji, družino in sodelavci

.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Lokacija Prijava platformi Varnost Podpora Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe