Spletno provociranje (trolanje) je izvorno pomenilo namensko, a šaljivo zbadanje na svetovnem spletu. Danes s tem pojmom označujemo namensko in škodoželjno žaljenje, sramotenje in izzivanje.

"Trol farme" so relativno nov pojav in vključujejo kombinacijo ljudi in algoritmov, ki vplivajo na javno mnenje in dojemanje določenih družbenih fenomenov oziroma dogodkov. Vpliv se pozna po popačenju spletnih razprav, kjer "troli" vnašajo dvom in nezaupanje. Glede na to, da se prek spleta odvija pomemben del družbene komunikacije, lahko troli vplivajo na pomembne družbene procese, med drugim tudi na volitve.

Nekatere žrtve se na spletne napade odzivajo s povečano prisotnostjo na spletu. Naslavljanje napadov in spletnih zlorab (in hkratna uporaba obrambnih mehanizmov) je koristna zaradi večih razlogov. Izpostavljanje napadalcev je hkrati lahko tudi obrambni mehanizem, s katerim dvigujete splošno zavedanje o problemu, ki lahko vodi do zahtev po sistemski ureditvi tega področja. Če ste boste odločili za to potezo, bodite pozorni na popisovanje lastne izkušnje in vpliv na širšo družbo.

Znana novinarka je svoje napadalce na družabnih omrežjih začela nagovarjati ter skušala z njimi stopiti v stik zunaj spletnega okolja. Nato je na podlagi pogovorov s svojimi spletnimi napadalci spisala več novinarskih prispevkov, kar je zelo kreativen, a hkrati zelo pogumen način soočanja z nadlegovalci. Preberite več nasvetov, kako na varen način komunicirati s troli.

Spletne trole je v nekaterih primerih mogoče identifcirati z imenom in priimkom.Vodenje popisa napadov in zbiranje digitalnih sledi napadalcev lahko vodit do identifikacije napadalcev in začetek sodnega pregona. Preberite primer novinarjev iz Južne Amerike , ki so za spletnimi troli odkrili skupino politikov.

Taktika Mediji Pritisk Javno sramotenje Inovativna strategija Izzivanje