Sovražni govor

SOVRAŽNI GOVOR

Verbalne napade, ki izkoriščajo posameznikovo rasno, versko, etnično, spolno, politično opredelitev oziroma katerikoli del posameznikove identitete, ko je starost oziroma položaj v družbi, lahko označimo za sovražni govor.

Iz pravnega vidika mora sovražni govor dokazljivo napadati določene zaščitene družbene skupine oziroma njihove identitete. Spletni sovražni govor ponavadi hkrati cilja več družbenih skupin in identitet, kar samo še slaba njihov že tako slab družbeni položaj. Reševanje sovražnega govora na spletu mora biti multidisciplirano, saj moramo razumeti strukturne in vse-obsegajoče učinke sovražnega govora na žrtve in celotno družbo.

Novinarke in novinarji lahko primere spletnih napadov sporočijo Društvu novinarjev, četudi niso njihovi članice oziroma člani. Društvo vam lahko pomaga pri vlaganju ovadb oziroma predlaga druge metode reševanja in odzivanja na spletne napade. Četudi o napadu ne boste obvestili organov pregona, boste s sporočilom Društvu novinarjev pomagali pri vodenju evidenc o napadih ter lobiranju za spremembe. Društva imajo ponavadi na voljo več storitev in virov, s katerimi vam lahko pomagajo na duševnem, pravnem in strokovnem področju. Hkrati vas lahko povežejo z organizacijami, ki se s tem problemom ukvarjajo na profesionalni ravni.

Nekatere žrtve se na spletne napade odzivajo s povečano prisotnostjo na spletu. Naslavljanje napadov in spletnih zlorab (in hkratna uporaba obrambnih mehanizmov) je koristna zaradi večih razlogov. Izpostavljanje napadalcev je hkrati lahko tudi obrambni mehanizem, s katerim dvigujete splošno zavedanje o problemu, ki lahko vodi do zahtev po sistemski ureditvi tega področja. Če ste boste odločili za to potezo, bodite pozorni na popisovanje lastne izkušnje in vpliv na širšo družbo.

Ugled Podpora Novinar/ka Pritisk Inovativna strategija Združenja