Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Če sumite, da ste žrtev blatenja oziroma poniževanja, se lahko obrnete na Policijo oziroma nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost .

NASVET: Na blatenje in poniževanje se ne odzivajte, saj bodo vaši odzivi na sodišču lahko uporabljeni proti vam.

Hkrati dobro ocenite situacijo in presodite, ali gre za dejansko blatenje in poniževanje ali samo za neslano šalo. Če bo to razliko ugotavljalo sodišče, ima to za vas lahko negativne posledice.

Če vam je identiteta kršitelja znana, potem imate možnost vložitve odškodninske tožbe, pri tem pa se ne morete zanašati na pomoč organov pregona. Če v odškodninski tožbi sodišče presodi v vašo korist, vam ponavadi pripada denarna odškodnina.

Ocena tveganja je dober način ocenjevanja težo morebitnega prekrška - kdaj in zakaj se je prekršek zgodil in kdo je odgovoren? Če na primer objavite članek o občutljivi družbeni temi, lahko z oceno tveganja predhodno ugotovite, kdo bi bil lahko zaradi objave prizadet. Pomembno je, da blatenja in poniževanja ne normaliziramo.

Ko se odzivate na blatenje in poniževanje, izberite pristop, s katerim se boste počutili varno in ki vam bo pomagal zmanjšati možnost dodatnega trpljenja, poskrbite za arhiv žaljiv in blatenj ter se podučite o digitalni varnosti ter varovalkah na družabnih omrežjih.

Digitalni dokazi Prijava platformi Blokiranje uporabnika Ugled Taktika Kazenske ovadbe