Iskanje


Označeno z IP naslov x Κακόβουλο λογισμικό x Ψηφιακά αποδεικτικά στοιχεία x Κρυπτογράφηση x Reputation x Damage x Browser x

Vklopite DDOs zaščito

Porazdeljena ohromitev storitve oziroma DDoS napad je način onemogočanja dostopa do spletišča, s katerimi napadalci strežnik "preplavijo" z zahtevki po dostopu, ki ponavadi prihaja iz več tisoč različnih IP naslovov. Pred napadom se lahko zaščitite z vklopom zaščite pred DDoS napadom .

Najbolj znan ponudnik zaščite pred DDoS napadom je

Cloudflare

, ki nudi brezplačno zaščito z omejenimi nastavitvami, lahko pa preverite še ponudbo podjetja

Deflect

, ki ga uporablja veliko manjših medijskih hiš, okoljski aktivisti in aktivisti za človekove pravice. Tudi Google ponuja brezplačno DDoS zaščito v okviru projekta

Project Shield

, ki je namenjen novinarskim in človekoljubnim organizacijam ter organizacijam za spremljanje volitev.

Napaka Strežnik DDoS IP naslov

TOR in VPN

Zavedati se morate, da prave anonimnosti na spletu ni in da lahko vsakega uporabnika spletnih storitev identifiramo s pomočjo IP naslova - določevalca lokacije naprave, ki je priklopljena na internet in jo napravi dodeli ponudnik dostopa do interneta (ISP).

Vseeno obstajajo orodja, s katerimi lahko zakrijete svoj dejanski IP naslov in si tako vklopite dodatno varovalko svoje spletne identitete. IP lahko zakrijete s pomočjo Tor brskalnika oziroma storitev za navidezno zasebno omrežje (VPN).

Brskalnik TOR je brezplačen in odprtokoden program, prilagojen za priklop na Tor omrežje. Osnovan je na brskalniku Mozilla Firefox, ki vaše spletno brskanje zaščiti ter vam dodeli novo spletno identiteto oziroma novo IP številko. Še posebej uporaben je za dostop do blokiranih spletišč na omrežju. Slaba stran Tor brskalnika je počasnost brskanja in zloraba spletne identitete, če Tor brskalnika ne uporabljate na pravilen način .

Navidezno zasebno omrežje (VPN) je storitev, s katero se uporabniki lahko poveženo na splet prek zasebnega omrežja, kar ustvarja dodatno plast zaščite zasebnosti in zakrije uporabniški IP naslov. Na spletu obstaja veliko ponudnikov navideznega zasebnega omrežja, pri izbiri ponudnika bodite pozorni na:

  • Pravna pristojnost - geografska lokacija podjetja, ki ponuja VPN storitev. Izogibajte se VPN storitvam v državah članicah zavezništva za množični nadzor Five eyes (ZDA, Velika Britanija, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija);

  • Pravilo "brez sistemskih dnevnikov" - VPN ponudnik ne beleži spletnega prometa, ki ga uporabniki ustvarjajo prek VPN povezave;

  • Poročila o rednih neodvisnih varnostnih pregledih, ki jih VPN ponudnik objavlja na svojem spletišču

  • Strošek uporabe - nekateri ponudniki VPN storitev so zelo dragi, vseeno pa se izogibajte "popolnoma brezplačnih" VPN aplikacij, saj njihov poslovni model skoraj zagotovo temelji na zbiranju in preprodaji uporabniških podatkov. Nekateri plačljivi ponudniki ponujajo brezplačne različice, ki ponavadi ponujajo nižje hitrosti povezave in manjši nabor strežnikov.

IP naslov Digitalna higiena Brskalnik Aplikacije Enkripcija Odtekanje podatkov Varnost

Zaprosite za strežniške dnevnike

Pri ugotavljanju morebitnih napak na spletišču vam bodo v veliko pomoč strežniški dnevniki. Strežniški dnevniki so besedilne datoteke, v katerih se shranjujejo spremembe in informacije o delovanju strežnika. V dnevnikih so zapisane IP številke [IP-ADDRESS] in identiteta naprav, ki dostopajo do strežnika, čas in datum dostopa ter druge informacije, ki so ključnega pomena pri analizi kibernetskih napadov.

Strežniške dnevnike lahko od administratorja strežnika oziroma tehničnega oddelka zahtevate za določeno obdobje.

Prijava kaznivega dejanja

Ko imate enkrat dostop do strežniških dnevnikov, iz katerih je razvidno, da ste utrpeli kibernetski napad (kot je na primer nepooblaščen dostop), lahko na policiji prijavite kaznivo dejanje .


V prijavi bodite pozorni na natančen opis dogodkov med kibernetskim napadom (kaj se je dogajalo s spletiščem, kako so si dogodki sledili), priložite ji tudi sistemske dnevnike in druga gradiva, ki bi lahko pomagala pri ugotavljanju krivca (posnetki zaslona).

Napaka Strežnik Digitalni dokazi Spletišče IP naslov Gostovanje

Delo na daljavo

Dostop do aplikacij in podatkov, ki se fizično nahajajo na enem računalniku organizacije oziroma uredništva je v teoriji mogoča z kateregakoli računalnika na svetu, če ima uporabnik za to dovoljenje administratorja. Z delom na daljavo skrajšamo čas za opravljanje nalog in omogočimo sodelovanje večih ljudi, četudi se ne nahajajo v pisarni organizacije.

Z vidika kibernetske varnosti ima delo na daljavo veliko možnosti za zlorabe. Vzpostavljanje povezave med omrežjem oziroma strežnikom na omrežju ter zunanjemu računalniku omrežje izpostavi tveganjem napada s posrednikom . MitM [MitM] je tip kibernetskega napada, kjer napadalec ne ogroža odjemalca oziroma strežnika, temveč prestreže sporočilo z namenom nadzora oziroma spremembe vsebine.

Varen način oddaljene povezave je s pomočjo VPN (Virtual Private Network). To je storitev, s katero med dvemi računalniki na javnem omrežju vzpostavimo varno povezavo, ki je dodatno šifrirana. Od vseh mogočih tipov povezav je najbolj varna tako-imenovana TSL (Transport Layer Security Protocol) povezava, ena najboljših programskih rešitev za tako povezavo pa se imenuje OpenVPN.

Manjše in nevladne organizacije lahko uporabljajo tudi

Googlovorešitev G Suite

, ki združuje več orodij za pisarniško delo (Gmail, Google Drive, Google Calendar itd). Vseeno vas opozarjamo, da Googlov poslovni model temelji na zbiranju in analizi osebnih podatkov svojih uporabnikov.

IP naslov Digitalna higiena Enkripcija

Kritične točke informacijskega sistema

Vsaka spletna rešitev ima več možnih točk napada. Če so razvijalci spletnih storitev pozorni na te točke ob vzpostavljanju spletne rešitve, potem lahko s tem pomembno zmanjšajo tveganja za ogroženje vsebine in možnost vdora v spletišče:

  • Kontaktni obrazci, ankete in drugi dodatki spletišča, kamor lahko obiskovalci vnašajo svoje vsebine so zagotovo mesta največjega tveganja, saj dovoljujejo neposreden dostop do podatkovnega sistema. Če kontaktnih obrazcev ne potrebujete, potem jih odstranite, hkrati pa omejite vnos v ankete glede na IP številko. Z obiskovalci lahko ostajate v stiku na način, ki ni neposredno povezan z delovanjem spletišča;

  • Podatkovna baza prav tako predstavlja varnostno tveganje. S pošiljanjem nelogičnih in kompleksnih zahtevkov za dostop do podatkovne baze vam jo lahko nepridipravi blokirajo, kar bo pomenilo omejen dostop do vsebin za vse obiskovalce. Rešitev je v potrjevanju vnosov in preprečevanju zahtevkov s pomočjo URL naslova;

Brezplačna programska oprema tretjih oseb, ki jo vključujete v svoje spletno mesto, lahko predstavlja varnostna tveganja, saj lahko vsebuje zlonamerno kodo. Priporočamo vam, da dodatke vedno nalagate iz zaupanja vrednih spletišč.

Spletišče IP naslov Gostovanje