Iskanje


Označeno z Novinar/ka x Враќање на системот x Υπάλληλος x ����������������/���������������� x

BLATENJE IN PONIŽEVANJE

Žaljivke, kletve in uporaba poniževalnega tona v komunikaciji napada osebno dostojanstvo, ugled in položaj napadenega v javnosti. Slike, videposnetki, memi in animacije služijo za sramotenje in poniževanje posameznika na spletu.

Zaradi različnih osebnih stopenj tolerance je meja med upravičeno kritiko in blatenjem velikokrat nejasna. Javne osebe, še posebej politični predstavniki, morajo imeti debelejšo kožo pri sprejemanju kritike. Po drugi strani lahko novinarji ter aktivisti za človekove pravice šokirajo in užalijo javne osebe za potrebe javnega interesa.

Novinarke, aktivistke in političarke so večkrat tarče blatenja in poniževanja v primerjavi s svojimi moškimi kolegi. Napadi, ki temeljijo na spolni identiteti, so mednarodno prepoznani kot spolno nasilje.


Če ste žrtev spletnega nasilja, vam svetujemo, da pomoč poiščete med svojimi prijatelji in podporniki ter sodelavci, ki vas bodo poslušali in razumeli. Začasno prenehajte z delovanjem na področjih, kjer prihaja do napadov in delo predajte sodelavcem.

Če ste novinarka, se obrnite na skupino "Female Journalists against violence", ki nudi pomoč in podporo v primerih zgoraj opisanih in drugih napadov.

Digitalni dokazi Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Javni uslužbenec

PRITISKI NA SVOBODO IZRAŽANJA

Nemogoče je dokočno popisati vse načine pritiska na svobodo izražanja, vsekakor pa med bolj razširjene načine pritiska sodijo spletni napadi na posameznika, ki čutijo posledice takih napadov.

Pritiski se pojavljajo na vseh mestih spletne komunikacije - od komentarjev pod spletnimi vsebinami, platformami družabnega spleta ter rasti sovražnega govora in blatenja v javnosti. Pravno je skorajda nemogoče definirati stopnjo "pritiska", saj gre v večini primerov za kazensko nepregonljive primere. Vseeno se je potrebno zavedati, da imajo napadi na novinarje in aktiviste lahko hujše posledice na družbo in odločevalske procese.

Če pritiski prihajajo iz centrov moči - politiki, delodajalci, uredniki, se lahko negativne posledice za žrtev multiplicirajo in tako vodijo do dolgotrajnega učinka na žrtev. Čeprav lahko posamezen pritisk označimo za primer mikro-agresije, lahko igra vlogo pri vzpostavljanju dolgotrajnega negativnega vpliva na žrtev, splošno javnost in celoten medijski ekosistem.

Nekatere žrtve se na spletne napade odzivajo s povečano prisotnostjo na spletu. Naslavljanje napadov in spletnih zlorab (in hkratna uporaba obrambnih mehanizmov) je koristna zaradi večih razlogov. Izpostavljanje napadalcev je hkrati lahko tudi obrambni mehanizem, s katerim dvigujete splošno zavedanje o problemu, ki lahko vodi do zahtev po sistemski ureditvi tega področja. Če ste boste odločili za to potezo, bodite pozorni na popisovanje lastne izkušnje in vpliv na širšo družbo.

Med pandemijo COVID-19 je poročanje o delu javnih organov in zdravstvenih inštitucij predstavljalo izredno pomemben vir objektivnih informacij, hkrati pa so se novinarji morali soočati s povečanimi pritiski političnih elit in vlad, ki so želele omejiti širjenje informacij. Ti pritiski so bili zelo nenavadni, a jih je potrebno zaradi groženj svobodnim medijev jemati resno.


Novinarke in novinarji lahko primere spletnih napadov sporočijo Društvu novinarjev, četudi niso njihovi članice oziroma člani. Društvo vam lahko pomaga pri vlaganju ovadb oziroma predlaga druge metode reševanja in odzivanja na spletne napade. Četudi o napadu ne boste obvestili organov pregona, boste s sporočilom Društvu novinarjev pomagali pri vodenju evidenc o napadih ter lobiranju za spremembe. Društva imajo ponavadi na voljo več storitev in virov, s katerimi vam lahko pomagajo na duševnem, pravnem in strokovnem področju. Hkrati vas lahko povežejo z organizacijami, ki se s tem problemom ukvarjajo na profesionalni ravni.

Več mednarodnih organizacij redno opozarja na ovire pri zagotavljanju varnosti za novinarke in novinarje ter pomembnost tega področja. Council of Europe/Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists,OSCE Representative on Freedom of the Media,UNESCO Safety of journalists programmes. Če v lokalnem okolju ne najdete pravega naslova za pomoč, vam lahko pomagajo zgoraj omenjene mednarodne organizacije, ki bodo preverile vaš primer, nanj opozorile domače oblasti in zahtevale njihov odziv.

Nekatere organizacije vam lahko pomagajo z denarno pomočjo in/ali pravnim svetovanjem - na tem področju so aktivni Media Defence v Londonu oziroma Free Press Unlimited , ki se nahajajo v Amsterdamu in nudijo tudi ekipo za hitre odzive . Če se znajdete v situaciji, kjer je ogrožena tudi vaša fizična varnost, vam lahko te organizacije pomagajo tudi pri začasni selitvi v tujino , dokler se razmere doma ne umirijo.

Taktika Podpora Novinar/ka Mediji Javni uslužbenec Inovativna strategija Združenja

SOVRAŽNI GOVOR

Verbalne napade, ki izkoriščajo posameznikovo rasno, versko, etnično, spolno, politično opredelitev oziroma katerikoli del posameznikove identitete, ko je starost oziroma položaj v družbi, lahko označimo za sovražni govor.

Iz pravnega vidika mora sovražni govor dokazljivo napadati določene zaščitene družbene skupine oziroma njihove identitete. Spletni sovražni govor ponavadi hkrati cilja več družbenih skupin in identitet, kar samo še slaba njihov že tako slab družbeni položaj. Reševanje sovražnega govora na spletu mora biti multidisciplirano, saj moramo razumeti strukturne in vse-obsegajoče učinke sovražnega govora na žrtve in celotno družbo.

Novinarke in novinarji lahko primere spletnih napadov sporočijo Društvu novinarjev, četudi niso njihovi članice oziroma člani. Društvo vam lahko pomaga pri vlaganju ovadb oziroma predlaga druge metode reševanja in odzivanja na spletne napade. Četudi o napadu ne boste obvestili organov pregona, boste s sporočilom Društvu novinarjev pomagali pri vodenju evidenc o napadih ter lobiranju za spremembe. Društva imajo ponavadi na voljo več storitev in virov, s katerimi vam lahko pomagajo na duševnem, pravnem in strokovnem področju. Hkrati vas lahko povežejo z organizacijami, ki se s tem problemom ukvarjajo na profesionalni ravni.

Nekatere žrtve se na spletne napade odzivajo s povečano prisotnostjo na spletu. Naslavljanje napadov in spletnih zlorab (in hkratna uporaba obrambnih mehanizmov) je koristna zaradi večih razlogov. Izpostavljanje napadalcev je hkrati lahko tudi obrambni mehanizem, s katerim dvigujete splošno zavedanje o problemu, ki lahko vodi do zahtev po sistemski ureditvi tega področja. Če ste boste odločili za to potezo, bodite pozorni na popisovanje lastne izkušnje in vpliv na širšo družbo.

Ugled Podpora Novinar/ka Pritisk Inovativna strategija Združenja

LAŽNE OBTOŽBE

Lažne obtožbe imajo zaradi strukturnih razlik v družbeni moči lahko grozljive in dlje časa trajajoče negativne posledice na družbeni ugled žrtve, čeprav ta dokaže, da obtožbe ne držijo.

Lažne obtožbe lahko razumemo kot obliko pritiska na svobodo izražanja, če pa je širjenje laži o posamezniku organizirano in vztrajno, lahko poleg pritiska napadali popačijo mnenje javnosti in vplivajo na javno razpravo ter hkrati stigmatizirajo in utišajo žrtev takih obtožb.

Novinarke lahko v takih primerih zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence", ki nudi podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Ugled Taktika Novinar/ka Pritisk

NEPOOBLAŠČENA OBJAVA OSEBNIH PODATKOV

Javna objava osebnih in zasebnih podatkov, kot je domači poštni naslov, družinski status, bančni podatki in podatki kreditnih kartic, datum rojstva... Podatki so lahko objavljeni na družabnem spletu, v videoposnetku oziroma spletnemu besedilu.

Nepooblaščena objava osebnih podatkov je prekršek tudi v primeru, ko se podatki ne zlorabijo za namene škodovanja žrtvi. Že golo dejstvo objave osebnih in občutljivih podatkov, ki ima lahko škodljive posledice za žrtev lahko deluje kot sredstvo pritiska in nadlegovanja.

Prijave nepooblaščene objave osebnih podatkov upraviteljem spletnih storitev je pomembna, saj lahko oni lažje in hitreje odstranijo nepooblaščeno objavljene podatke in kaznujejo kršitelja. Hkrati je pomembno dokumentirati in prijaviti zlorabe podatkov na policijo in sodišče, pri tem pa vam lahko pomagajo sodelavci in prijatelji.

Vedno lahko začasno prenehate z uporabo družabnega spleta in drugih spletnih komunikacijskih kanalov, vseeno pa je zaradi velike odvisnosti od teh platform to lažje reči kot storiti. Namesto prekinitve uporabe poskusite omejiti čas, ki ga preživite na teh platformah oziroma si z zasebnostnimi nastavitvami olajšajte delo. Zavedati se morate, da je vaše duševno zdravje pomembno in da morate skrbeti zanj.

Novinarke lahko v takih primerih zaprosijo za pomoč pobude "Female Journalists against violence", ki nudi podporo in pomoč, osnovano na empatiji, zaupanju in medsebojnemu učenju.

Preverite še spletni vir

OnLine SoS

, kjer boste dobili več informacij o dodatnih plasteh zaščite.

Digitalni dokazi Digitalna higiena Nadlegovanje Ugled Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Identiteta

PRITISKI NA SVOBODO IZRAŽANJA

Nemogoče je dokočno popisati vse načine pritiska na svobodo izražanja, vsekakor pa med bolj razširjene načine pritiska sodijo spletni napadi na posameznika, ki čutijo posledice takih napadov.

Pritiski se pojavljajo na vseh mestih spletne komunikacije - od komentarjev pod spletnimi vsebinami, platformami družabnega spleta ter rasti sovražnega govora in blatenja v javnosti.

Pravno je skorajda nemogoče definirati stopnjo "pritiska", saj gre v večini primerov za kazensko nepregonljive primere. Vseeno se je potrebno zavedati, da imajo napadi na novinarje in aktiviste lahko hujše posledice na družbo in odločevalske procese. Če pritiske razumemo kot grožnje svobodi izražanja, lahko posreduje tudi pravna država, vseeno pa je pravna rešitev namenjena napadenemu posamezniku in ne družbi kot celoti.

Neodvisni državni nadzorniki, kot sta Varuh Človekovih pravic in Informacijski pooblaščenec lahko izvedejo preiskave in izdajo javna opozorila vladnim uslužbencem ter drugim javnim osebam, ki izvajajo pritisk na novinarke in novinarje s ciljanimi napadi.

Digitalna higiena Enkripcija Taktika Podpora Novinar/ka Mediji

GROŽNJE

Grožnje z nasiljem nad posamezno osebo ali skupino ljudi, ki vključujejo grožnje s spolnim nasiljem ogrožanja fizično in duševno varnost žrtev.

Spletna grožnja je resna oblika napada, na katero morate takoj odreagirati in tako preprečiti, da bi se spremenila v dejanski napad. Vsako grožnjo prijavite organom pregona.

Ker grožnje pri žrtvi velikokrat povzročijo občutek strahu in nevarnosti, lahko pri prijavi vključite 145. člen Kazenskega zakonika, ki vam nudi pravno podlagi za začetek pregona in zaščite.

V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito. Kot stranka ste dolžni zbrati dokaze, ki bodo uporabljeni za vlaganje tožbe. Ta člen je posebno pomemben za novinarke in novinarje.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Poleg prijave na policijo in spletnim platformam o grožnjah obvestite tudi svojega delodajalca in jih dokumentirajte.

Če si to lahko privoščite, zavarujte svoje duševno zdravje in začasno prenehajte z uporabno družabnega spleta, še posebej tistih omrežij, ki vam povzročajo stres in strah za lastno varnost. Ustvarite si podporno mrežo ljudi, ki vam bo pomagala pri dokumentaciji groženj. Če kadarkoli dobite občutek, da se bo spletno nasilje nad vami prelevilo v fizično nasilje, takoj obvestite policijo.

Digitalni dokazi Geslo Avtentikacija Naslov za ponastavitev Telefon/tablica Zlonamerna koda Prijava platformi Varnost Spolno nadlegovanje Novinar/ka Strah Mediji Računalnik/prenosnik Kazenske ovadbe

BESNENJE

Besnenje ponavadi označuje obnašanje uporabnikov na spletnih forumih, kjer skušajo posamezniki z uporabo žaljivega jezika, preklinjanja in drugih načinov verbalne provokacije izvabiti odziv žrtve. Cilj besnenja je poniževanje, sramotenje žrtve in uničevanje njene verodostojnosti.

Obstaja več različnih metod izvajanja takega napada, zato je pravna podlaga za prijavo porazdeljena med več členov Kazenskega zakonika.

Če besnenje vključuje grožnje, vam je na voljo 135. člen Kazenskega zakonika, ki govori o ogrožanju varnosti. V tem primeru morata tožilstvo in policija po uradni dolžnosti preiskati primer in vam zagotoviti zaščito, vi pa ste odgovorni za zbiranje dokazov v primeru vlaganja tožbe.

NASVET: V prijavi podrobno razložite, kako, zakaj in kdaj se počutite v nevarnosti ter popišite tudi ogroženost svoje družine in bližnjih. Vse podrobnosti vam lahko pomagajo pri sodnemu postopku.

Če je besnenje žaljivo in nespoštljivo, lahko zoper znanega kršitelja vložite zasebno tožbo.

V poteku besnenja se ponavadi uporablja velika količina anonimnih sporočil in komentarjev, ki dodatno zapletejo kazenski pregon in pravne zaščite.

Vaša fizična varnost je najpomembnejša! Poskrbite za svojo fizično varnost, ugasnite sledenje lokaciji na vaših napravah (Google Maps in druge aplikacije).

Poleg zbiranja dokazov besnenja se pogovorite s svojo družino in prijatelji. Če je besnenje povezano z vašim delom, se pogovorite s sodelavci in delodajalcem, ki vam bodo pomagali pri oblikovanju odziva.

V poteku besnenja se ponavadi uporablja velika količina anonimnih sporočil in komentarjev, zato premislite o začasni prekinitvi uporabe družabnih omrežij in spletnih mest, kjer prihaja do incidentov.

Ugled Taktika Podpora Novinar/ka Mediji Kazenske ovadbe