Šifriranje je postopek pretvarjanja informacij ali podatkov v kodo, s katerimi preprečite nepooblaščen dostop. Vključuje uporabo algoritmov (matematičnih postopkov ali formul) za pretvorbo navadnega besedila, ki so izvirni in berljivi podatki, v šifrirano besedilo, ki je šifrirana in neberljiva oblika. Postopek šifriranja običajno zahteva ključ, ki je specifičen kos informacij, uporabljen v povezavi z algoritmom za izvedbo šifriranja in kasneje dešifriranja.

Osnovni namen šifriranja je zagotoviti zaupnost in varnost občutljivih informacij med shranjevanjem ali prenosom. Šifriranje se široko uporablja v različnih aplikacijah, vključno z varno komunikacijo preko interneta, varovanjem osebnih podatkov, zaščito finančnih transakcij in varovanjem občutljivih podatkov na napravah za shranjevanje. Obstajajo različne vrste algoritmov za šifriranje, in moč šifriranja pogosto zavisi od dejavnikov, kot so dolžina šifrirnega ključa in kompleksnost uporabljenega algoritma.

Simetrično šifriranje vključuje uporabo enega ključa za šifriranje in dešifriranje. Navadno besedilo se skupaj s ključem vnese v algoritem za šifriranje. Algoritem uporablja ključ za pretvorbo navadnega besedila v šifrirano besedilo, s čimer šifrira izvirne občutljive podatke. To dobro deluje za podatke, ki se shranjujejo in jih je treba dešifrirati kasneje. Uporaba samo enega ključa za šifriranje in dešifriranje razkriva težavo, saj bi kompromitacija ključa vodila do kompromitacije vseh podatkov, ki jih je ključ šifriral. To tudi ne deluje za podatke med pošiljanjem, kjer pride do izraza asimetrično šifriranje.

Asimetrično šifriranje deluje s parom ključev. Začetek asimetričnega šifriranja vključuje ustvarjanje para ključev, od katerih je eden javni ključ, drugi pa zasebni ključ. Javni ključ je dostopen vsem, medtem ko mora biti zasebni ključ skrivnost za vse, razen za ustvarjalca ključa. To je zato, ker šifriranje poteka z javnim ključem, medtem ko dešifriranje poteka z zasebnim ključem. Prejemnik občutljivih podatkov bo pošiljatelju posredoval svoj javni ključ, ki bo uporabljen za šifriranje podatkov. To zagotavlja, da lahko podatke dešifrira samo prejemnik, in sicer z njegovim zasebnim ključem.

Končno je pomembno razložiti šifriranje od konca do konca, ki nudi dodatno plast zaščite. Šifriranje od konca do konca (E2EE) ohrani zasebnost sporočil in klepetov med pošiljateljem in prejemnikom sporočil. Pošiljatelj sporočila je "en konec" komunikacije, drugi "konec" predstavlja prejemnik. Taka sporočila lahko prebere samo prejemnik in nihče drug.